Vprašanja bralcev

Jasno mi je, da se grška beseda »tóte« (potem) rabi za uvajanje tega, kar sledi. Zakaj torej v Matevževem evangeliju 24:9, Janko Moder, beremo »Takrat [,tóte‘] vas bodo pehali v trpljenje«, medtem ko vzporedno poročilo v Lukeževem evangeliju 21:12 pravi »A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali«?

Tóte se res lahko uporablja za uvajanje nečesa, kar sledi, kar je tako rekoč na vrsti. Vendar moramo vedeti, da to ni edina biblijska raba te besede.

Bauer-Arndt-Gingrichov a Greek-English Lexicon of the New Testament and Other Early Christian Literature kaže, da ima beseda tóte v Pismu dva temeljna pomena.

Eden je »tedaj«. To je lahko »pretekli takrat«. Za zgled nam je Matevžev evangelij 2:17, JM: »Takrat se je spolnilo, kar je napovedal prerok Jeremija.« To se ne nanaša na nekaj, kar je v zaporedju, ampak označuje določen trenutek v preteklosti, tedaj. Tóte se podobno lahko uporabi »za prihodnji takrat«. En primer je zapisan v Prvem listu Korinčanom 13:12: »Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan.« Pavel je tu uporabil tóte v ,prihodnjem‘ pomenu.

Druga raba besede tóte po tem leksikonu kaže na »uvajanje nečesa, kar bo prišlo sčasoma«. Leksikon navaja veliko zgledov iz treh poročil o Jezusovem odgovoru na vprašanje apostolov glede znamenja njegove navzočnosti.a Zgledi rabe besede tóte za »uvajanje nečesa, kar bo prišlo sčasoma,« so citirani v Matevževem evangeliju 24:10, 14, 16, 30, Markovem evangeliju 13:14, 21 ter Lukeževem evangeliju 21:20, 27; vsi NW. To, da je nekaj, kar bo sledilo sčasoma, res pravilno razumevanje, nam pove sobesedilo. To nam tudi pomaga razumeti pomen Jezusove prerokbe, ki vsebuje razvoj prihodnjih dogodkov.

Ni pa nam treba sklepati, da mora vsak primer besede tóte v teh poročilih dosledno uvajati nekaj, kar bo v prihodnosti. V Matevževem evangeliju 24:7, 8, JM, na primer beremo Jezusovo napoved, da bo vstal narod proti narodu in da bodo lakote in potresi. Deveta vrstica nadaljuje: »Takrat vas bodo pehali v trpljenje in smrt; vsa ljudstva vas bodo zasovražila zaradi mojega imena.« Ali bi bilo razumno meniti, da bi se napovedane vojne, pomanjkanje hrane in potresi morali začeti ter morda končati, še preden bi se lahko pričelo preganjanje?

To ni niti logično niti podprto s tem, kar vemo glede spolnitve v prvem stoletju. Poročilo v Dejanjih apostolov razodeva, da so člani nove krščanske občine doživeli hudo nasprotovanje domala takoj, ko so začeli oznanjevati. (Dejanja 4:5–21; 5:17–40) Zagotovo ne moremo reči, da je do vseh vojn, lakot in potresov, o katerih je govoril Jezus, prišlo pred tem zgodnjim preganjanjem. Prav nasprotno, nasprotovanje je nastopilo »pred« mnogimi napovedanimi stvarmi, kar se ujema z Lukeževim načinom upovedovanja: »A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali.« (Lukež 21:12) To nam daje slutiti, da se beseda tóte v Matevževem evangeliju 24:9 uporablja bolj v pomenu »tedaj«. Jezusovi sledilci naj bi bili preganjani med vojnami, lakotami in potresi, oziroma tedaj.

[Podčrtna opomba]