Ali se spomnite

Ali ste ugotovili, da so nedavne izdaje Stražnega stolpa za vas uporabne vrednosti? Zakaj torej ne bi preskusili svojega spomina z naslednjimi vprašanji:

◻ Kaj se lahko naučimo iz padca Amoncev? (Zefanija 2:9, 10)

Jehova ne jemlje zlahka poplačevanja svoje prijaznosti s sovražnostjo. In ob svojem času bo ukrepal, tako kot je v starih časih. (Primerjaj Psalm 2:6–12.) (15. 12., stran 10)

◻ V katerih dveh bistvenih pogledih imajo kristjani mir?

V prvi vrsti imajo »mir z Bogom po [njihovem] Gospodu Jezusu Kristusu«. (Rimljanom 5:1) Kot drugo pa so v miru med seboj tako, da negujejo ,modrost od zgoraj‘, ki je »najprej čista, potem miroljubna«. (Jakob 3:17, EI) (1. 1., stran 11)

◻ S čim se med drugim primerja Božjo Besedo in kako nam to pomaga?

Božjo Besedo se primerja s hranljivim mlekom, z močno hrano, osvežilno in očiščujočo vodo, zrcalom ter ostrim mečem. Razumevanje pomena teh izrazov pomaga strežniku spretno uporabljati Biblijo. (1. 1., stran 29)

◻ Kaj naj bi nam uravnoteženo svetno izobraževanje pomagalo doseči?

Da gladko beremo, čitljivo pišemo, se razvijamo umsko in nravno ter se praktično usposobimo za vsakodnevno življenje in učinkovito sveto službo. (1. 2., stran 10)

◻ Kakšen koristen zgled glede izobrazbe nam je zapustil Jezus?

Z izobrazbo naj ne bi slavili sebe, temveč oslavljali najvišjega Vzgojitelja, Boga Jehova. (Janez 7:18) (1. 2., stran 10)

◻ Kaj je Božje kraljestvo?

Kraljestvo je božansko ustanovljena nebeška vlada, ki bo izvajala Božjo voljo. Odstranila bo posledice greha in smrti ter vzpostavila pravične razmere na zemlji. (Daniel 2:44; Razodetje 11:15; 12:10) (1. 2., stran 16)

◻ Kako Biblija poskrbi za izobraževanje, potrebno za dokončno odpravo nasilja?

Jehova po svoji Besedi Bibliji poučuje ljudi, da bi bili miroljubni in pošteni. (Izaija 48:17, 18) Božja Beseda ima moč, da doseže človekovo srce in se ga dotakne ter spremeni njegovo mišljenje in vedenje. (Hebrejcem 4:12) (15. 2., stran 6)

◻ Kako lahko za prerokbo Izaijevega 35. poglavja rečemo, da ima tri spolnitve?

Izaijeva prerokba se je prvič spolnila takrat, ko so se Judje 537. pr. n. š. vrnili iz babilonske sužnosti. Duhovna izpolnitev pa poteka danes, vse odkar je duhovni Izrael izšel iz sužnjevanja Babilonu Velikemu. Njena tretja spolnitev bo povezana z biblijskim zagotovilom dobesednih rajskih razmer na zemlji. (Psalm 37:10, 11; Razodetje 21:4, 5) (15. 2., stran 17)

◻ Kako se je pri čudežih, ki jih je delal Sin Jezus, pokazalo Božje osebno zanimanje za ljudi?

Ker Jezus »ne more sam od sebe ničesar delati, razen kar vidi, da dela Oče«, slika njegovo sočutje ganljiv portret Jehovove skrbi za vsakega svojega služabnika. (Janez 5:19) (1. 3., stran 5)

◻ Kaj pomeni Jezusov izraz ,spominske grobnice‘, uporabljen v Janezovem evangeliju 5:28, 29, NW?

Tukaj uporabljena grška beseda mneméion (spominska grobnica) namiguje na to, da se Jehova spominja življenjskega vzorca umrlega, skupaj z njegovimi ali njenimi podedovanimi potezami in celotnim spominom. To močno dokazuje, da so Bogu mar ljudje kot posamezniki! (1. 3., stran 6)

◻ Kakšno svarilno sporočilo iz Zefanijeve prerokbe nam lahko praktično pomaga?

Danes ni čas za to, da bi dvomom dovolili pognati korenine v srcu in v mislih odlašali prihod Jehovovega dne. Pozorni bi morali biti tudi na slabilen vpliv ravnodušnosti. (Zefanija 1:12, 13; 3:8) (1. 3., stran 17)

◻ Zakaj zvestovdanost Bogu predstavlja izziv?

Zato, ker zvestovdanost nasprotuje sebičnim težnjam, ki smo jih podedovali od staršev. (1. Mojzesova 8:21; Rimljanom 7:19) Še važnejše pa je, da so Satan in demoni odločeni narediti nas Bogu nezveste. (Efežanom 6:12; 1. Petrov 5:8) (15. 3., stran 10)

◻ Na katerih štirih področjih se moramo spoprijemati z izzivom zvestovdanosti in kaj nam bo pomagalo tako ravnati?

Štiri področja so zvestovdanost Jehovu, njegovi organizaciji, občini in zakoncu. Pri spoprijemanju s temi izzivi nam pomaga védenje, da je izziv zvestovdanosti povezan z opravičenjem Jehovove suverenosti. (15. 3., stran 20)

◻ Kaj se lahko naučimo iz Davidove izkušnje, ko je skušal prinesti skrinjo zaveze v Jeruzalem? (2. Samuelova 6:2–7)

David se ni zmenil za od Jehova dana navodila glede prenašanja skrinje, kar je pripeljalo do nesreče. To nas pouči, da za težave, ki izvirajo iz našega preziranja Jehovovih jasnih navodil, nikoli ne bi smeli kriviti Njega. (Pregovori 19:3) (1. 4., strani 28, 29)