Ali se spomnite

Ali ste skrbno pretehtali nedavne izdaje Stražnega stolpa? Morda vam bo zanimivo spomniti se naslednjih reči:

◻ Kako lahko kdo ,pride k Jezusu‘ skladno s povabilom v Matevževem evangeliju 11:28?

Jezus je rekel: »Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.« (Matevž 16:24) Priti k Jezusu torej pomeni podvreči svojo voljo Božji in Kristusovi ter sprejeti določeno breme odgovornosti, nato pa v tem vztrajati. (158., stran 17)

◻ Zakaj jih samo »malo« najde ,ozko pot, ki vodi v življenje‘, katero je v Matevževem evangeliju 7:13, 14 omenil Jezus?

Ozko pot omejujejo Božji zakoni in načela. Ugajala bi torej samo komu, ki iskreno želi prilagoditi svoje življenje Božjim merilom. Čeprav se ,ozka pot‘ zdi omejevalna, osebo osvobaja v vseh važnih pogledih. Njene meje so določene s »popolno postavo, postavo svobode«. (Jakob 1:25) (19., stran 5)

◻ Kako si lahko vzgojimo sprevidevnost?

Do sprevidevnosti ni lahko priti, tudi ne pride kar sama od sebe. Vzgojimo pa si jo lahko s potrpežljivostjo, molitvijo, iskrenim trudom, pametno družbo, preučevanjem Biblije in globokim razmišljanjem o njej ter z oporo Jehovovega svetega duha. (19., stran 21)

◻ Kako lahko ljubosumnost prispeva k dobremu?

Človeka lahko navede, da obvaruje ljubljeno osebo pred čim slabim. Poleg tega je prav, da ljudje kažemo ljubosumnost tudi za Jehova in njegovo čaščenje. (1. kraljev 19:10) (159., strani 8, 9)

◻ Kaj pomeni izraz v Prvi Mojzesovi knjigi 50:23, kjer o Jožefovih vnukih piše: ,Rodili so se Jožefu na kolenih‘?

To lahko preprosto pomeni, da jih je priznal za svoje potomce. Kaže pa lahko tudi to, da se je z njimi prisrčno igral in jih zibal na kolenih. Današnji očetje delajo prav, ko so svojim otrokom podobno naklonjeni. (159., stran 21)

◻ Kaj je za uspešen zakon in družino življenjskega pomena?

Če zakonca želita doseči take zaželene rezultate, morata dajati Boga vedno na prvo mesto. Zakonska tovariša, ki tako delata, si prizadevata ostati skupaj in svoje probleme rešujeta z udejanjanjem nasvetov iz Božje Besede. S tem se ogibata vsakovrstnih srčnih bolečin, do katerih pride, kadar se ne upošteva Božje volje. (Psalm 19:7-11) (110., stran 11)

◻ Kako važen je danes božji čut nujnosti?

Božji čut nujnosti je celosten del službe Jehovu iz vse duše. Odvrača in pomaga preprečevati poskuse, s katerimi želi Hudič navesti Božje služabnike, da bi se »v svojih srcih [. . .] utrudili in omagali«. (Hebrejcem 12:3, EI) Pred nepotrebno zapletenostjo s svetom in njegovim pridobitništvom jih varuje tako, da njihove misli usmerja na gornje stvari – ,resnično življenje‘. (1. Timoteju 6:19) (110., stran 28)

◻ Kdaj Jezus v priliki o ovcah in kozlih sede na prestol in zakaj? (Matevž 25:31-33)

Prilika ne kaže, da bi sedel na prestol v pomenu zakraljevanja. Prej kot to se je usedel kot sodnik. Sojenje ni nekaj, kar traja več let. Namesto tega prilika meri na prihodnost, ko bo Jezus v omejenem času izrekel in izvršil sodbo nad narodi. (1510., strani 22, 23)

◻ Kaj je »pokolenje«, ki ga je Jezus tolikokrat omenjal?

Izraz »to pokolenje« je Jezus usmeril takratnim ljudskim množicam, ki so skupaj s svojimi ,slepimi vodniki‘ sestavljale judovski narod. (Matevž 11:16; 15:14; 24:34, NW) (111., stran 14)

◻ Na koga kaže izraz »to pokolenje« v končni izpolnitvi Jezusove prerokbe iz Matevževega evangelija 24:34-39?

Jezus očitno kaže na ljudi na zemlji, ki vidijo znamenje Kristusove prisotnosti, ne popravijo pa svojih navad. (111., strani 19, 31)

◻ Kako so priprava zavetnih mest in njihove omejitve koristile ljudem v starem Izraelu?

Z njimi so si vtisnili v spomin, da se do človeškega življenja ne bi smeli vesti nemarno oziroma brezbrižno. Poudarjale so tudi potrebo po usmiljenju, kadar je to upravičeno. (Jakob 2:13) (1511., stran 14)

◻ Kaj je protipodobno zavetno mesto?

Je Božja priprava, ki nas ščiti pred tem, da bi umrli zaradi kršenja Božje zapovedi glede svetosti krvi. (1. Mojzesova 9:6) (1511., stran 17)

◻ Kako nam lahko krščanska bratovščina pomaga ,dobivati novo moč‘? (Izaija 40:31)

Med krščanskimi brati in sestrami so nekateri, ki se morda spopadajo s podobnimi pritiski in preizkušnjami ter doživljajo enaka občutja. (1. Petrov 5:9) Pomirjujoče in za našo vero krepilno je vedeti, da kar prestajamo, ni neobičajno, in naša občutja niso nenavadna. (112., strani 15, 16)