Ne pestujte zamere

TISTI trenutek, ko nas kdo užali, se nam morda to, da mu ne bi zamerili, zdi nekaj najtežjega. Zato daje Biblija za takšne priložnosti kaj uporaben nasvet. »Jezite se,« piše apostol Pavel, »a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.« (Efežanom 4:26)

Čisto naravno je, da smo nekoliko jezni, kadar nam kdo stori krivico. To, da Pavel pravi »jezite se«, daje pravzaprav slutiti, da je jeza včasih lahko tudi primerna. Ta je lahko odziv na nepošteno ravnanje ali pa nepravično sodbo. (Primerjaj 2. Korinčanom 11:29.) Vendar če z jezo, tudi če je upravičena, ne opravimo, lahko ima to pogubne posledice. Pripelje lahko do tega, da hudo grešimo. (1. Mojzesova 34:1-31; 49:5-7; Psalm 106:32, 33) Kaj lahko zato naredite, kadar vas kaj izzove k jezi?

Kadar gre za manjše krivice, lahko z njimi največkrat razčistite kar v svojem srcu »in molčite« ali pa stopite k tistemu, ki vas je užalil, ter se z njim o tem pogovorite. (Psalm 4:4, Jože Krašovec; Matevž 5:23, 24) V obeh primerih pa je stvar najbolje čim hitreje rešiti, tako da do zamere z njenimi tragičnimi posledicami sploh ne pride. (Efežanom 4:31)

Jehova nam velikodušno odpušča grehe, tudi tiste, za katere morda sploh ne vemo, da smo jih naredili. Ali ne bi mogli podobno tudi mi soljudem odpustiti manjših krivic? (Kološanom 3:13; 1. Petrov 4:8)

Zanimivo je, da grška beseda za »odpustiti« dobesedno pomeni »popustiti«. Odpuščanje zato ne zahteva, da zmanjšamo ali opravičimo storjeno krivico. Včasih bo morda treba le popustiti v tej stvari, zavedajoč se, da bi si s tem, če bi pestovali zamero, breme le še povečali, hkrati pa bi to razbilo enotnost krščanske občine. Za nameček pa pestovanje zamere lahko škodi tudi vašemu zdravju! (Psalm 103:9)