Boginji plodnosti in vojne

MED arheološko odpravo v Ebli, Sirija, so odkrili relikt, ki prikazuje Ištar, babilonsko boginjo plodnosti in vojne. Arheolog Paolo Matthiae ga je opisal kot »cilindričen pečat s kultnim prizorom, ki upodablja zakrito svečenico pred nenavadno božansko podobo [. . .], katere glava je pritrjena na visok vitek podstavek«.

Najdba je pomembna, saj podoba datira v začetek 18. stoletja pr. n. š. Kot pravi Matthiae, je to »končni dokaz«, da je trajalo čaščenje Ištar kakih 2000 let.

Pojavilo se je v Babilonu in se v kasnejših stoletjih razširilo po vsem rimskem imperiju. Jehova je Izraelcem zapovedal, naj iz Obljubljene dežele odstranijo vsako sled krive vere. Toda ker tega niso storili, jim je postalo čaščenje Astarte (kanaanske dvojnice Ištar) zanka. (5. Mojzesova 7:2, 5; Sodniki 10:6)

Čeprav Ištar in njena dvojnica Astarta ne obstajata več, pa so se značilnosti, ki jih predstavljata – nemoralnost in nasilje – razmahnile. Upravičeno se lahko vprašamo, ali se sodobna družba res tako razlikuje od tistih staroveških civilizacij, ki so častile ti boginji plodnosti in vojne.

[Slika na strani 20]

Taniti so žrtvovali tudi otroke

[Vir slike]

Ralph Crane/Bardo Museum