Vprašanja bralcev

»King James Version« v Prvem Petrovem listu 2:9 maziljene kristjane imenuje »izbrano pokolenje«. Ali naj bi to dejstvo kaj vplivalo na to, kako gledamo na Jezusovo rabo besede »pokolenje« (NW) v Matevževem evangeliju 24:34?

Beseda »pokolenje« se v določenih prevodih res pojavlja v prevedku obeh odlomkov. Tako je po King James Version apostol Peter zapisal: »Vi pa ste izbrano pokolenje, kraljevsko duhovništvo, svet narod, posebno ljudstvo; da bi oznanjali slavna dela tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo.« Jezus pa je napovedal: »Resnično vam povem: to pokolenje ne bo prešlo, dokler se vse to ne izpolni.« (1. Petrov 2:9; Matevž 24:34)

V prvem odlomku je apostol Peter uporabil grško besedo génos, medtem ko v besedilu Jezusove izjave naletimo na besedo geneá. Ti dve grški besedi se morda zdita podobni in res izvirata iz skupnega korena. Pa vendar sta to različni besedi in imata različen pomen. V New World Translation of the Holy Scriptures—With References v podčrtni opombi k Prvemu Petrovemu listu 2:9 piše takole: »,Rod.‘ Gr., génos; različno od geneá, ,pokolenje‘ v Mt 24:34.« Ustrezno podčrtno opombo najdemo tudi k Matevževemu evangeliju 24:34.

Kot nakazujeta ti podčrtni opombi, je besedo génos prav prevesti s slovensko besedo »rod«, kakor je to tudi narejeno v slovenskih biblijskih prevodih. Peter je v svojem Prvem listu 2:9 prerokbo iz Izaija 61:6 naobrnil za maziljene kristjane z nebeškim upanjem. Ti prihajajo iz različnih narodov in plemen, vendar ko postanejo del duhovnega izraelskega naroda, njihov naravni izvor ni več pomemben. (Rimljanom 10:12; Galatom 3:28, 29; 6:16; Razodetje 5:9, 10) Peter jih je prepoznal kot takšne, ki so v duhovnem pogledu postali jasno razločna skupina – »rod izvoljeni, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo Bogu za last«.

Pri Jezusovih besedah v Matevževem evangeliju 24:34 pa v grškem besedilu zasledimo besedo geneá. In splošno priznano je, da Jezus pri tej prerokbi ni meril na kateri koli človeški »rod«, temveč na ljudi, ki živijo v nekem določenem obdobju.

Charles T. Russell, prvi predsednik Watch Tower Society, je to razjasnil že pred skoraj sto leti. Napisal je: »Res da se za besedi ‚pokolenje‘ in ‚rod‘ lahko reče, da imata skupen koren ali izhodišče, pa vendarle nista enaki; sploh pa je precej različna njuna svetopisemska raba. [. . .] V vseh treh različnih zapisih te prerokbe rabi naš Gospod popolnoma drugačno grško besedo (genea), ki pa ne pomeni rodu, ampak ima enak pomen kot naša angleška beseda ,generation‘ [pokolenje]. Tudi iz siceršnje rabe te grške besede (genea) je razvidno, da se je ne rabi v pomenu rodu, temveč za ljudi, ki živjo v istem času.« (The Day of Vengeance, strani 602-3)

V novejšem A Handbook on the Gospel of Matthew (1988), namenjenem biblijskim prevajalcem, pa beremo: »[New International Version] prevaja dobesedno s to pokolenje, toda z opombo: ‚Ali rod‘. Neki poznavalec Nove zaveze pa meni, da ‚Matevž ni meril le na prvo pokolenje po Jezusu, temveč na vsa judovska pokolenja, ki Jezusa zavračajo‘. Vendar pa niti za prvo niti za drugo sklepanje nimamo nobenega jezikoslovnega dokaza, ki bi ju utemeljil, zato ju moramo potisniti vstran kot poskusa izmikanja povsem očitnemu pomenu. Prvotno se je namreč beseda nanašala le na Jezusove sodobnike.«

Na straneh od 10 do 15 smo obravnavali, kako je Jezus obsodil judovsko pokolenje svojega časa, svoje sodobnike, ki so ga zavrgli. (Lukež 9:41; 11:32; 17:25) Nemalokrat je, ko je opisoval to pokolenje, rabil pridevnike, kot so »hudobni in prešeštni«, »neverni in popačeni« ter ‚prešeštni in grešni‘. (Matevž 12:39; 17:17; Marko 8:38) Zadnjič pa je Jezus uporabil izraz »pokolenje«, ko je bil s štirimi apostoli na Oljski gori. (Marko 13:3) Ti možje, ki sicer še niso bili maziljeni z duhom, niti niso bili del krščanske občine, prav gotovo niso bili niti tisto »pokolenje« niti človeški rod. Vseeno pa jim je bilo to, kako je Jezus za svoje sodobnike rabil izraz »pokolenje«, dobro poznano. Zato je povsem logično, da so razumeli, kaj je imel Jezus v mislih, ko je zadnjič omenil zvezo »to pokolenje«.a Apostol Peter, ki je bil takrat navzoč, je potemtakem lahko rotil Jude: »Rešite se tega popačenega rodu [pokolenja, NW]!« (Dejanja 2:40)

Večkrat smo že pisali o dokazih za to, da se je veliko tega, kar je Jezus napovedal v tem istem govoru (denimo vojne, potresi in lakote) izpolnilo od takrat, ko je to prerokbo izrekel pa do uničenja Jeruzalema leta 70 n. š. Veliko že, toda ne vse. Nobenega dokaza denimo ni, da bi se, potem ko so Rimljani napadli Jeruzalem (66-70 n. š.), pokazalo »znamenje Sinu človekovega«, zaradi česar bi »vsi rodovi zemlje« zaplakali. (Matevž 24:30) Torej je bila izpolnitev v letih od 33 n. š. do 70 n. š. le začetna in ne popolna ali velikopotezna, na katero pa je Jezus prav tako opozarjal.

G. A. Williamson je v uvodu k svojemu prevodu Jožefovega dela The Jewish War napisal: »Matevž nam pove, da so učenci [Jezusu] postavili dvojno vprašanje – o uničenju templja in Njegovem končnem prihodu. Jezus pa jim je postregel tudi z dvojnim odgovorom, katerega prvi del je zelo očitno napovedal dogodke, ki jih je Jožef tako podrobno opisal.«

V začetni izpolnitvi je torej »to pokolenje« očitno pomenilo isto kot sicer – takrat živeče pokolenje nevernih Judov. In to »pokolenje« naj ne bi prešlo, ne da bi prej okusilo, kar je Jezus napovedal. Po Williamsonovih besedah se je vse to dokazalo za resnično v desetletjih, ki so vodila do uničenja Jeruzalema, kakor je to tudi opisal neki zgodovinar Jožef, ki je to videl na lastne oči.

Povsem logično je, da tudi v drugi oziroma večji izpolnitvi »to pokolenje« zaznamuje takrat živeče ljudi. Kot je bilo dognano že v članku, ki se začne na 16. strani, naj ne bi sklepali, da je Jezus imel v mislih neko določeno število let, življenjsko dobo kakega »pokolenja«.

Nasprotno, o kakršnem koli času, povezanem z besedo »pokolenje«, lahko omenimo dve ključni dejstvi. 1) Človeškega pokolenja ne moremo obravnavati kot obdobje z določenim številom let, kar pa lahko rečemo za časovne označbe, pri katerih v resnici gre za določeno število let (desetletje ali stoletje). 2) Ljudje neke generacije živijo relativno kratko, ne pa dolgo.

Na kaj so potemtakem pomislili apostoli, ko so Jezusa slišali izreči zvezo »to pokolenje«? Mi vemo, da je do uničenja Jeruzalema v ‚veliki stiski‘ prišlo 37 let za tem izrekom. Vemo seveda lahko, ker se je to že zgodilo, toda apostoli, ki so poslušali Jezusa, tega niso mogli vedeti. Pač pa so, ko je Jezus omenil besedo »pokolenje«, pomislili, ne na neko dolgo obdobje, temveč na ljudi, ki živijo v nekem relativno omejenem obdobju. Podobno je tudi v našem primeru. Kako ustrezne so zato Jezusove nadaljnje besede: »Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. [. . .] Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi.« (Matevž 24:36, 44)

[Podčrtne opombe]