Pogumna vera naših ruandskih bratov
NA ZAČETKU 1994 so svet pretresla poročila o velikih pokolih v afriški državi Ruandi. Izbruhnila je kruta državljanska vojna, vrhunec večstoletne mržnje.
Ob prenehanju veljavnosti zakona in reda v Ruandi je bilo več kot 2000 Jehovovih prič prisiljenih zbežati, da bi si rešili življenje. Medtem ko jih je okoli 1300 našlo zatočišče v begunskih taboriščih v bližini Zaira in Tanzanije, pa jih nekaj ni uspelo pobegniti pravočasno. Z žalostjo poročamo, da je v tem nesmiselnem nasilju umrlo okrog 400 naših bratov in sester, odraslih in otrok. Vsi so bili seveda civilisti. Čeprav so kristjani po vsem svetu žalostni zaradi izgube teh pogumnih nosilcev neoporečnosti, pa jih tolaži biblijska vstajenjska obljuba (Janez 11:25).
Kako pa je s preživelimi ruandskimi brati in sestrami? Iz več držav so tja poslali starešine, da iz prve roke raziščejo okoliščine. Neko poročilo pravi, da so se ruandski bratje z razmerami spopadli »zelo dostojanstveno in pogumno«. Ena prvih stvari, ki so jih naročili, je bila biblijska literatura. ‚Videti je, da se bolj zanimajo za prejem duhovne hrane kakor gmotne pomoči, čeprav so v hudi stiski‘, zaključuje poročilo. In čeprav so razmere v taboriščih slabe, ‚je tam, kjer živijo naši bratje, najčistejše‘.
Watch Tower Society je ustanovila sklade za nakup hrane, odeje, oblačil, čevljev in zdravil. Naši bratje iz Francije so se velikodušno odzvali, in tako sta bili našim ruandskim bratom v potrebi že na začetku junija poslani dve toni pomoči.
Zato ne preseneča, da je zaradi teh razmer bilo dano odlično pričevanje. Opazovalci so bili ganjeni, ko so videli, kako so naši ruandski bratje od Soprič dobili podporo in pomoč, ki so jo lahko delili tudi z drugimi. Nekateri so pripomnili, da so bili v taboriščih Priče edini, ki so jih obiskali soverniki!
Te težke razmere, v katerih so naši ruandski bratje, nas spominjajo, da so v teh »zadnjih dneh« ljudje »brezsrčni« in »surovi« (2. Timoteju 3:1-5). Jehova sicer svojemu ljudstvu ni obljubil čudežne zaščite pred fizičnimi nevarnostmi, toda obljubil jim je, da bo varoval njihovo duhovnost in odnos z njim ter da bo med Kristusovim tisočletnim vladanjem obudil tiste, ki zdaj umirajo (Psalm 91:1-10). Še dalje prosimo Jehova, naj v teh težkih časih podpira naše preživele ruandske brate in jim pomaga (Psalm 46:1).