Vaši dragi umrli — kje so
ALEC je bil zelo žalosten. V enem tednu je izgubil dva prijatelja. Eden od njiju, Nevil, je umrl od strelne rane. Drugi, Tony, pa se je ubil v avtomobilski nesreči. Aleca, 14-letnega južnoafriškega fanta, so zdaj mučila vprašanja, ki ga nikoli prej niso vznemirjala. Spraševal se je: ,Zakaj morajo ljudje umreti? Kaj se zgodi po smrti?‘
Ko je šel na Nevilov pogreb, je iskreno upal, da bo dobil odgovor na ti vprašanji. »Toda,« se spominja, »duhovnik je samo bral iz neke knjige in rekel, da je Nevil šel v nebesa. Potem, ob grobu, pa je rekel, da pričakujemo vstajenje. Bil sem zmeden. Če je Nevil v nebesih, kako lahko potem čaka na vstajenje?«
Pozneje, istega dne, se je Alec udeležil še Tonyjevega pogreba. Obred je bil v jeziku, ki ga ni razumel. Toda neuravnovešeno vedenje nekaterih žalujočih ga je prepričalo, da v njem ni bilo tolažbe. »Tisto noč,« pojasnjuje, »sem bil zelo vznemirjen. Počutil sem se nemočnega in zgubljenega. Nihče ni mogel zadovoljivo odgovoriti na moja vprašanja. Prvič v svojem življenju sem se zares spraševal, ali obstaja Bog«?
Tako kakor Alecu, vsako leto milijonom umrejo njihovi dragi. »Leta 1991,« pojasnjuje 1992 Britannica Book of the Year, »je po svetu umrlo 50,418.000 ljudi.« Koliko milijonov ljudi pa je umrlo še od takrat dalje? Pomislite na reke solza, ki so jih pretočili žalujoči! K njihovi žalosti pa pridene še zmeda zaradi nasprotujočih si pogledov o smrti.
Zato so se mnogi, enako kakor Alec, razočarali in dvomijo, ali sploh je kakšna podlaga za upanje na življenje po smrti. Po Encyclopedii of Religions »se v vseh stoletjih razmišljujoči ljudje niso strinjali z množicami, [. . .] dvomeč o tem, da lahko duša ali življenje nekoga obstaja ločeno od njegovih možganov in telesa«.
Zanimivo je, da gornja enciklopedija tudi priznava, da Biblija ne podpira verske teorije o nesmrtni duši, ki obstaja ločeno od telesa. Biblija na nekaj mestih o človekovi »duši« res govori, da izhaja iz telesa oziroma se vrača v mrtvo telo. Toda v teh primerih beseda »duša« označuje »življenje«, izgubljeno ali pa ponovno dobljeno. (1. Mojzesova 35:16-19; 1. Kraljev 17:17-23). Pogosteje pa se beseda »duša« v Bibliji uporablja za opisovanje vidnih stvarjenj iz mesa in krvi, da, za opisovanje živih stvarjenj (1. Mojzesova 1:20, EI; 2:7). Zato Biblija večkrat ponavlja, da duše umirajo (Ezekiel 18:4, 20; Dejanja apostolov 3:23; Razodetje 16:3). Ko pa so duše enkrat mrtve, »ničesar ne vedo«, pravi Božja Beseda (Propovednik 9:5, 10).
Biblija pa poleg tega poroča še o tem, kako je bilo mrtvim ljudem vrnjeno življenje. Lazar je na primer oživel, ko je bil že štiri dni mrtev (Janez 11:39, 43, 44). Kaj pa bo z ljudmi, ki so umrli že pred več sto ali tisoč leti? Ali bo moral Bog, da bodo lahko ponovno živeli, obuditi prav tisto telo, ki so ga imeli preden so umrli?
Ne. Takšno mišljenje ni skladno s tem, kar se zgodi z atomi mrtvega telesa. Nekatere od njih sčasoma vsrkajo rastline, te potem zaužijejo druga stvarjenja, in ti atomi tako postanejo del njihovega telesa.
Ali to pomeni, da za ljudi, ki so že dolgo mrtvi, ni upanja? Ne. Stvarnik našega prostranega vesolja ima spoštovanje vzbujajoč, neomejen spomin. V svoj popolni spomin lahko shrani osebnost in genetske značilnosti vsakega mrtvega človeka, katerega le hoče. Pa ne le to, Bog Jehova ima moč ponovno ustvariti človeško telo in to s prav takšnim genskim kodom, kakor ga je kaka oseba imela, ko je še živela. V telo lahko vsadi tudi spomin in osebnost tistega, katerega se spominja, kot se denimo spominja Abrahama.
Jezus Kristus je skoraj dva tisoč let po Abrahamovi smrti dal tole zagotovilo: »Da pa mrtvi vstajajo, je pokazal tudi Mojzes v zgodbi o grmu, ko imenuje Gospoda Boga Abrahamovega in Boga Izakovega in Boga Jakobovega. Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih; zakaj njemu so vsi živi« (Lukež 20:37, 38). Poleg Abrahama, Izaka in Jakoba pa na prihajajoče vstajenje čaka še milijone drugih mrtvih, ki so v Božjem spominu živi. Biblija zatrjuje: »Vstali [bodo] pravični in krivični« (Dejanja apostolov 24:15, EI).
Alec je nekaj tednov po težki izgubi našel odgovore na svoja vprašanja. Na domu ga je obiskala neka Jehovova priča in mu pokazala, kaj pravi Božja Beseda o smrti in vstajenju. To ga je potolažilo in dalo njegovemu življenju nov pomen.
Ali bi tudi vi radi še več izvedeli o upanju na vstajenje, ki temelji na Bibliji? Ali bo na primer večina vstala v nebesih ali na zemlji? In kaj mora človek delati, da bi dobil Božje priznanje in doživel izpolnitev Božje čudovite obljube, da se bodo ljudje lahko ponovno srečali s svojimi dragimi umrlimi?