»Jehovove priče so me zaščitile!«

V TEH zadnjih dneh so se mnogi izkazali za ,divje, brez dobrotljivosti.‘ (2. Timoteju 3:1, 3, EI) Isaac, prostovoljni služabnik v watchtowerjevi podružnici v zahodni Afriki, je spoznal, da je to res. Pripoveduje:

»Januarja 1992 sem v skupnem taksiju, s še petimi potniki, potoval po pustem delu ceste. Pričel sem pogovor z žensko, ki je sedela poleg mene. Z veseljem je sprejela na Bibliji temelječo brošuro.

Nenadoma nam je, približno ob štirih popoldan, nov avtomobil brez registrskih tablic, presekal pot. Naš avtomobil se je cvileče zaustavil. Trije mišičasti moški so s puškami v rokah skočili iz svojega avtomobila in sunkovito odprli vrata našega. ,Ven, vsi,‘ je zakričal eden od njih.

Drugi moški je zgrabil mojo torbo. Ko je videl da je v njej samo biblijska literatura, jo je odvrgel. ,Kaj še imaš?‘ me je vprašal in s puško meril vame. Hitro sem mu dal denar iz denarnice. ,Je to vse?‘ je vprašal. Povedal sem mu, da sem eden izmed Jehovovih prič in da Priče ne lažejo. Iztrgal mi je denarnico, videl mojo watchtowerjevo legitimacijo in rekel: ,Dobro, Watchtower. Počakaj tukaj.‘

Nato se je obrnil h gospe, s katero sva se v taksiju pogovarjala. Naglo si je snela ogrlico in mu iz denarnice dala denar. Ko je cestni razbojnik v njenih tresočih rokah opazil brošuro, je domneval, da sva skupaj. S kretnjo ji je pokazal, naj ostane pri meni.

Medtem so drugi oboroženi razbojniki divje napadli naše sopotnike. Pretepli ter oropali so voznika in še drugega sopotnika. Eden izmed roparjev je pograbil ogrlico druge ženske. Ker se je upirala, so jo s puškinimi kopiti zlobno tolkli po glavi in prsih, dokler ni umrla. Tretjo žensko so izvlekli iz vozila in jo ustrelili v prsa. Na žalost je tudi ona umrla. Samo midva z mlado žensko sva ostala povsem nepoškodovana.

Ko naju je, kasneje, mimo vozeči avtomobilist sprejel v avto, je prestrašena ženska kar naprej ponavljala: ,Jehovove priče so me zaščitile!‘«