Ali so prvi kristjani uporabljali Božje ime?

BOŽJE ime se v Hebrejskih spisih pojavlja več tisočkrat. Zapisano je s štirimi soglasniki יהוה (tetragram JHVH). Arheološke najdbe dajejo slutiti, da so Izraelci pred izgonom leta 607. pr.n.š. na splošno uporabljali to ime in da se tudi v biblijskih knjigah, napisanih po izgonu, v knjigah Ezra, Nehemija, Daniela in Malahija, pogosto pojavlja. Vendar pa so se Judje sčasoma, medtem ko se je približeval prihod Mesija, pričeli praznoverno izogibati uporabe tega imena.

Ali so Jezusovi učenci uporabljali Božje ime (običajno prevedeno kot Jehova ali Jahve)? Dokazi odgovarjajo na to vprašanje pritrdilno. Jezus je učil svoje sledilce, naj molijo k Bogu: »Posvečeno bodi ime tvoje.« (Matevž 6:9) Jezus je ob koncu svoje zemeljske službe molil k svojemu nebeškemu Očetu: »Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta.« (Janez 17:6) Poleg tega so zgodnji primerki Septuaginte, prevoda Hebrejskih spisov v grščino, ki so jih uporabljali Jezusovi učenci, vsebovali Božje ime, in sicer kot hebrejski tetragram.

Kaj pa evangeliji in preostali deli Krščanskih grških spisov (Nova zaveza)? Ker se je Božje ime pojavljalo v Septuaginti, bi bilo logično, da bi se pojavljalo tudi v najzgodnejših primerkih Krščanskih grških spisov — vsaj na mestih, kjer so citirali Septuaginto. Zato se ime Jehova pojavlja na več kot 200 mestih v prevodu Krščanskih grških spisov New World. Nekateri so ta prevod kritizirali, češ, da ne more opravičiti takšnega ravnanja. Vendar vedimo, da ima biblijski prevod New World podporo v neverjetnem viru, v Babilonskem talmudu.

Prvi del tega judovskega verskega dela ima naslov Šabat (sabat) in vsebuje veliko skupino pravil, ki urejajo kako ravnati na sabat. V enem od delov razpravlja, ali bi bilo prav na sabat obvarovati biblijske rokopise pred ognjem. Sledi naslednji odlomek: »V besedilu je bilo ugotovljeno: Praznih prostorov [giljoním] in knjig ljudi, imenovanih Minim, ni treba obvarovati pred ognjem. Rabin Jose pravi: Ob delavnikih mora človek iz rokopisev izrezati Božje ime. Izrezke mora skriti, ostalo pa sežgati. Rabin Tarfon pravi: Naj pokopljem sina, če ne bom zažgal rokopisov skupaj z njihovim Božjim imenom, ko mi pač pridejo v roke.« (Prevedel dr. H. Freedman.)

Kdo so bili miním? Beseda pomeni sektaši in se nanaša tako na saduceje kot na Samarijane. Vendar pa dr. Freedman meni, da se odlomek najbrž nanaša na judovske kristjane. Kaj pa so giljoním ali prazni prostori, kot je to prevedel dr. Freedman? Obstajata dva možna pomena. Morda so to prazni robovi zvitkov ali celo prazni zvitki. Ali pa, če besedo uporabimo posmehljivo, so to lahko rokopisi ljudi, imenovanih miním; kot bi hoteli reči, da so ti rokopisi tako ničvredni kot prazni zvitki. V slovarjih najdemo ta drugi pomen zapisan z besedo evangeliji. S tem soglaša tudi stavek, ki je v Babilonskem talmudu zapisan pred zgoraj omenjenim odlomkom: »Knjige ljudi, imenovanih Minim, so kot prazni prostori [giljoním].«

V knjigi Lawrenca H. Schiffmana Who Was a Jew? (Kdo je bil Jud?), je zgoraj naveden odlomek iz Talmuda takole preveden: »(Na Sabat) ne varujemo pred ognjem evangelijev in knjig ljudi, imenovanih miním (,heretiki‘). Naj raje zgorijo skupaj s svojim tetragramom. Rabin Jose Ha-Gelili pravi: Med tednom sme človek izrezati tetragram in ga skriti ter ostanek sežgati. Rabin Tarfon pravi: Naj pokopljem sina! Če bodo (te knjige) prišle v moje roke, jih bom sežgal skupaj z njihovim tetragramom.« Dr. Schiffman zatem dokazuje, da so tu omenjeni miním judovski kristjani.

Ali ta del Talmuda zares govori o zgodnjih judovskih kristjanih? Če da, potem imamo močne dokaze, da so kristjani vključili Božje ime, tetragram, v svoje evangelije in spise. In zelo verjetno je, da Talmud tu govori o judovskih kristjanih. Učenjaki podpirajo takšen sklep, pa tudi sobesedilo v Talmudu očitno soglaša s tem. Del, ki sledi zgoraj navedenemu odlomku iz Šabata pripoveduje zgodbo o Gamalielu in krščanskem sodniku, v kateri namigujeta na Govor na gori.

Šele kasneje, ko je odpadniško krščanstvo skrenilo od čistih Jezusovih naukov, so navidezni kristjani prenehali uporabljati Božje ime in so ga celo odstranili iz primerkov Septuaginte, pa tudi evangelijev in ostalih biblijskih knjig.

[Slika na strani 31]

V Jezusovih dneh je bilo Božje ime zapisano v Septuaginti

[Vir slike]

Israel Antiquities Authority