Vprašanja bralcev

Apostol Pavel je v pismu Rimljanom 9:3 (EI) zapisal: »Zakaj želel bi biti sam zavržen in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu.« Ali je s tem mislil, da je pripravljen žrtvovati svoje življenje, da bi rešil Jude?

Jezus je bil izreden zgled ljubezni. Za grešno človeštvo je bil pripravljen dati svojo dušo oziroma življenje. Med javnim oznanjevanjem se je razdajal za svoje rojake, Jude, da bi jih čim več izkoristilo prednost njegove odkupne žrtve (Marko 6:30-34). Čeprav so Judje odklanjali dobro vest rešitve in ji nasprotovali, to ni nikoli zmanjšalo Jezusove ljubeče skrbi zanje (Matevž 23:37). Jezus je »zapustil zgled, da bi hodili po sledovih njegovih« (1. Petrovo 2:21, EI).

Ali lahko nepopolni ljudje posnemajo Jezusov zgled ljubezni? Da, lahko, saj ga je posnemal tudi apostol Pavel. Za svoje rojake Jude je bil tako zaskrbljen in jih je tako ljubil, da je rekel, da bi si želel njim v prid biti »zavržen in ločen od Kristusa«.

Pavel je tu uporabil prispodobo, oziroma pretiravanje, da bi stvar poudaril. Tudi Jezus je podobno pretiraval v Matejevem evangeliju 5:18 (EI). Rekel je: »Dokler ne premineta nebo in zemlja, ne bo zbrisana niti ena črka ali ena črtica postave, preden se vse ne zgodi.« Jezus je vedel, da nebo in zemlja ne bosta nikoli izginila. Tudi če bi bil Pavel zavržen, ne bi vsi Judje sprejeli krščanstva. Pavel je hotel povedati, da je pripravljen storiti pravzaprav kar koli, samo da bi to pomagalo Judom, da izkoristijo Božjo pripravo rešitve po Jezusu Kristusu. Ne preseneča, da je apostol spodbudil sokristjane: »Posnemajte mene, kakor jaz posnemam Kristusa!« (1. Korinčanom 11:1, EI)

Danes bi morali kristjani ravno tako skrbeti za nevernike, kot sta skrbela Jezus in Pavel. Nikoli ne bi smeli dovoliti, da premajhno zanimanje ali odkrito nasprotovanje ljudi na področju, kjer oznanjujemo, omaja našo ljubezen do bližnjih ter gorečnost, da jim pomagamo spoznati pot rešitve (Matevž 22:39).