»Ne znava se več pogovarjati!«

ODVETNIK Michael je moral biti dinamičen sogovornik. To je zahtevalo njegovo delo. Vendar pa je moral po 16 letih zakona priznati, da ko pride domov k ženi Adrian, njegove pogovorne sposobnosti nenadoma splahnijo. »Vrstile so se zbadljivke, kritične pripombe in podtikanja,« se spominja Michael. »Z Adrian sva si bila stalno v laseh. To naju je izčrpavalo. Spraševal sem se, ali mora biti zakon res poln nezadovoljstva in nejevolje. Če naj bi tako živela skupaj do konca življenja, potem mi je bilo takšnega življenja dovolj in to sem mislil resno. Nisem si mogel zamisliti 20, 30, 40 let stalnih prepirov in napetosti.«

Takšno razmišljanje ni značilno le za Michaela in Adrian. Podobno velja za mnoge pare. Njihov odnos niha med srditim prerekanjem in zatišjem. Najpreprostejši pogovor se sprevrže v besedni dvoboj. Pari »slišijo«, kar sploh ni bilo izgovorjeno. Povedo stvari, ki jih ne mislijo. Napadajo in obtožujejo, potem pa se užaljeno zatečejo k molku. Zaradi tega se sicer ne razvežejo, vendar tudi »eno telo« niso več (1. Mojzesova 2:24). Njihovi odnosi obtičijo na mrtvi točki. Korak nazaj bi pomenil razvezo; korak naprej pa stalno prepiranje. Da bi se takšni pari izognili bolečinam obeh izbir, raje prikrivajo svoje občutke in se držijo v varni medsebojni razdalji.

Za svoj zakon si morajo ,pridobiti modrih vodil‘ (Pregovori 1:5). To lahko najdejo v Božji besedi, Bibliji. Pavlovo drugo pismo Timoteju potrjuje, da je Biblija ,koristna za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti‘ (2. Timoteju 3:16). Videli bomo, da lahko pripomore k ponovni vzpostavitvi izmenjave misli v družini.