Zakaj preveriti točnost Biblije

Kako gledate na Biblijo? Nekateri so trdno prepričani, da gre za Božje razodetje ljudem. Drugi jo imajo za povsem običajno knjigo. Tretji so neodločni. Če ste v dvomih glede izvora Biblije, obstajajo tehtni razlogi, da jo raziščete ter razblinite dvome.

DO 18. stoletja so v krščanskih deželah Biblijo na splošno spoštovali kot Božjo besedo. Od 19. stoletja naprej pa vse več pedagogov, znanstvenikov in celo teologov ter cerkvenih voditeljev javno izraža svoje pomisleke o točnosti Biblije.

Zato se je kritiziranje Biblije tako razširilo, da so jo mnogi pričeli obsojati, ne da bi sploh vedeli, kaj v njej piše. Mnogi v krščanstvu se sedaj od Biblije obračajo k človeškim filozofijam. Vendar sodobni filozofi niso uspeli ustvariti varnejšega in srečnejšega sveta. Zato imamo tehten razlog, da preiščemo Biblijo ter se prepričamo, ali nas vodi do sreče in uspeha.

Točnost Biblije bi morali preiskati tudi zaradi čudovitega obeta, ki ga ponuja človeštvu. V Knjigi psalmov 37:29 na primer piše: »Pravični podedujejo deželo in prebivali bodo večno v njej.« (Razodetje 21:3-5) Kako takšne obljube vplivajo na vas? Prav gotovo so zadosten razlog, da preiščemo Biblijo in se prepričamo, ali ji lahko verjamemo.

Ta revija je vedno zagovarjala verodostojnost Biblije, pogosto pa je tudi objavljala dokaze o njeni točnosti. Točnost Biblije lahko preverimo na različnih področjih. Različne številke Stražnega stolpa vam bodo pomagale odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se preverjena dejstva iz staroveške zgodovine ujemajo z Biblijo? Ali so njene napovedi točne? Ali so njeni nasveti uporabni ali pa so sodobni pedagogi in filozofi dokazali, da je Biblija za med staro šaro?

Tudi zemljepis je področje, na katerem lahko preverimo točnost Biblije. Poganski miti so pogosto v nasprotju z zemljepisnimi dejstvi. Tako so denimo mnoga ljudstva iz davnine pripovedovala zgodbice o popotovanjih v tako imenovan posmrtni svet. Knjiga A Guide to the Gods glede antičnih Grkov pojasnjuje: »Zemljo so imeli za ravno ploskev, ki jo obkroža prostrana voda, imenovana ocean. Na drugi strani je ležalo onostranstvo, turobna pusta dežela, prekrita s temo in jalovim rastlinjem.« Ko se je to izkazalo za mit, so morali poganski filozofi prestaviti svoje tako imenovano podzemlje. »Primerno področje so našli pod zemljo, povezano z našim svetom z mnogimi jamami,« pojasnjuje avtor Richard Carlyon. Danes vemo, da je tudi to mit. Nobeno takšno podzemlje ne obstaja, niti prehodi.

V nasprotju z miti starodavnih ljudstev Biblija ne vsebuje zmotnega prepričanja, da je zemlja ploskev. Namesto tega potrjuje znanstveno resnico, da je zemlja okrogla ter da lebdi nad ničem (Job 26:7; Izaija 40:22). Kaj pa drugi zemljepisni opisi, ki jih najdemo v Bibliji? Ali so mitološki ali pa si lahko biblijske dogodke natančno predstavljamo, medtem ko obiščemo zdajšnji Egipt, Sinajski polotok in današnji Izrael?

[Slika na strani 3]

»On je, ki prestoluje nad krogom zemlje.« (Izaija 40:22, EI)

»On . . . zemljo obeša na ničemer.« (Job 26:7)