Vprašanja bralcev

Ali to, kar piše v Matejevem evangeliju 28:17 pomeni, da so nekateri apostoli dvomili še dolgo potem, ko se jim je prikazal Jezus, ki je vstal od mrtvih?

Ne, Matejev evangelij 28:16, 17 nam ne ponuja takšnega zaključka. Tam piše: »Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili.«

Jezus je učencem že vnaprej skušal pomagati, da bi dojeli, »da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, velikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati« (Matej 16:21). Vseeno pa so bili učenci razočarani in zmedeni, ko so Jezusa zajeli in usmrtili. Videti je, da jih je njegovo vstajenje presenetilo. In ko se jim je prikazal v človeški podobi, sprva nekateri »od veselja še niso verjeli« (Luka 24:36-41). Vendar pa so njegova prikazovanja po vstajenju njegovim sledilcem pomagala sprejeti dejstvo, da je zares vstal. Celo apostol Tomaž se je prepričal, da je bil Jezus obujen. (Janez 20:24-29)

Zatem se je 11 zvestih apostolov »odpravilo v Galilejo« (Matej 28:16; Janez 21:1). Ko so bili tam, se je Jezus »prikazal več kot petsto bratom hkrati« (1. Korinčanom 15:6). Besede iz Matejevega evangelija 28:17, da ,so nekateri dvomili‘, se nanašajo ravno na ta primer. Ti, ki so torej še vedno dvomili, so prav lahko bili med temi 500 sledilci.

Prisluhnimo besedam, ki jih je v zvezi s tem izrekel prvi predsednik družbe Watch Tower, C. T. Russell:

»Nimamo razloga za domnevo, da je bil med dvomljivci kdo od enajstih apostolov, saj so se ti znebili vsakršnega dvoma, bili so popolnoma prepričani, kar so dokazali že prej. Ti, ki so dvomili, so verjetno morali biti izmed ,petsto bratov‘, ki so bili prisotni na tem dogovorjenem shodu, ki pa z njim od njegovega vstajenja niso bili v stiku. Za nekatere med njimi lahko upravičeno menimo, da so bili v veri dosti šibkejši od apostolov in od ostalih, ki so tudi že govorili z Jezusom. Izjava, da so ,nekateri dvomili‘, je dokaz odkritosti evangelistovega zapisa. Prav tako nam pokaže, da Gospodovi sledilci niso bili ravno lahkoverni, pač pa so radi preiskali in pretehtali ponujene dokaze. Kasnejša gorečnost, energičnost in požrtvovalni duh verujočih pa daje obilje dokazov o iskrenosti njihovega prepričanja v Gospodovo vstajenje, za kar tako oni kot mi priznavamo, da je temelj vere vanj. Če Kristus ne bi bil vstal, bi bila naša vera prazna in bi bili še vedno v grehu (1. Korinčanom 15:17).« (Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence, 1. maj 1901, 152. stran)

Opazimo lahko tudi, da je način, kako Matej to omenja, dokaz zanesljivosti in poštenosti Biblije. Če bi bila pripoved izmišljena, bi pisec skušal dodati posameznosti, da bi njegova zgodba zvenela kar najbolj verjetno. Najbrž bi tudi menil, da bi opuščanje detajlov in navidezne vrzeli vrglo senco dvoma na njegovo izmišljotino. Kaj pa Matej?

Ni se čutil primoranega, da dodatno pojasni svojo opazko, da ,so nekateri dvomili‘. Pripovedi Marka, Luka in Janeza ne povedo o tem ničesar, zato bi Matejeva opomba sama zase lahko vključevala 11 apostolov, katerih eden je bil tudi sam. Gre le za kratko opazko brez dodatnega pojasnila. Kakšnih 14 let kasneje je apostol Pavel napisal Prvo pismo Korinčanom. V luči besed iz 1. pisma Korinčanom 15:6 lahko z vso verjetnostjo zaključimo, da ti, ki so dvomili, niso bili apostoli pač pa učenci v Galileji, katerim se Jezus do tedaj še ni prikazal. Matejeve besede, da ,so nekateri dvomili‘, zvenijo torej resnično in govorijo v prid piščeve poštenosti, ki je sestavil verodostojno poročilo, ne da bi pretirano dlakocepil.