»Nebesa razglašajo . . .«

Kakšnih 150 milijonov kilometrov od kraja, kjer si zdaj, na nebu z ognjenim sijajem sije sonce. Naš slavni nebeški sosed, ki so ga tisočletja častili kot božanstvo, pa raje priča o moči svojega Stvarnika, »ki je naredil nebo in zemljo« (Psalm 115:15). Njegova svetloba ter toplota sta nujno potrebni za življenje na zemlji. Dejstva, ki so jih o njem odkrili znanstveniki, nas navdajajo z občudovanjem.

Učijo nas, da je sonce ogromen vir energije. Ali se zavedaš, da zemlja prestreže manj kot polovico milijardinke toplote in svetlobe, ki jo izseva sonce? Pa vendar ta delež doseže ogromnih 175,000.000,000.000 kilovatov!

Od kod soncu vsa ta energija? Iz ogromne atomske peči v svoji sredici, ki vsako sekundo kot vir energije porabi kakšnih 3,5 ton vodika. Človeštvo je lahko povsem mirno, kajti goriva je v soncu dovolj, da lahko ta proces nemoteno teče še milijarde let.

Nekateri pojavi, ki so jih odkrili znanstveniki, porajajo nova vprašanja. Zakaj na primer sonce stalno niha, kot če bi po jekleni plošči udaril s kladivom? Upoštevajmo tudi naslednje: Žareča sredica je sončev najbolj vroč del in dlje, ko je plast od sredice, nižja je njena temperatura. Ko pa prehajamo do zunanjejših plasti sončeve atmosfere, do korone, se to spremeni. Zakaj ima korona višjo temperaturo kot plasti bližje žareči sredici?

Pa še to: sonce se vrti podobno ko zemlja, toda njegovi deli se vrtijo različno hitro. Površje se na primer vrti hitreje kot notranje plasti. Zakaj? Kako je to mogoče? Tu so še sončeve pege. Ti madeži na sončevem površju se v obdobju kakšnih enajstih let periodično ponavljajo. Zakaj se tako redno spreminjajo?

Čeprav se moramo o soncu še veliko naučiti, nas že to, kar smo zvedeli, navdaja z globokim spoštovanjem do njegovega Stvarnika, Jehova. Vsakič ko pogledamo proti soncu, nas to spomni, da »nebesa razglašajo božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok« (Psalm 19:1).