Diplomanti šole Gilead vztrajno gojijo spretnost dobrega komuniciranja

V NEDELJO, 4. marca 1990, je več kot 4100 ljudi napolnilo kongresno dvorano v Jersey Cityju, da bi prisostvovali slovesnosti ob razglasitvi diplomantov 88. razreda šole Gilead. 24 diplomantov je prišlo iz 6 dežel, zdaj pa bodo odšli v skupno 13 dežel.

Program se je pričel ob 10. uri dopoldan. George Gangas, zdaj star že več kot 90 let in član vodilnega telesa se je po pesmi v goreči molitvi obrnil k Jehovi. V nadaljevanju je predsedujoči, C. W. Barber, tudi član vodilnega telesa in diplomant 26. razreda šole Gilead na kratko spregovoril o nekaterih hitrih spremembah na svetovnem prizorišču. Govor je zaključil z besedami: ”Še nikdar ni bilo boljše priložnosti za oznanjevanje Jehovine suverenosti in njegove pravičnosti kot danes.“ Potem je predstavil govornike dopoldanskega programa.

Vernon Wisegarver, član tovarniškega odbora v Brooklynu, je izbral temo: ”Bodite vešči pri svojem delu.“ Diplomante šole Gilead je primerjal z vaškim kovačem, o katerem je povedal prispodobo, in sicer, kako je skoval močno verigo za zasidranje ladje; s pomočjo te verige so bili rešeni ljudje na tej ladji, ko je divjal vihar. Ko bodo oni poučevali ljudi o Bibliji, jim bodo izkušnje, ki so jih pridobili s šolanjem, pomagale izoblikovati verigo bogaboječih lastnosti, ki rešuje življenje. Govornik je spodbudil diplomante, naj še naprej ostrijo svoje sposobnosti poučevanja in stopijo pred največjega vseh kraljev kot ”izkušeni delavci“.

Potem je John Barr, član vodilnega telesa, govoril o temi ”Okusite in spoznajte, kako je Jehova dober“. Govoril je na osnovi Psalma 34:8, ki se glasi: ”Okusite in vidite, kako dober je Gospod [Jehova, NS]! Blagor možu, ki išče v njem zavetja svojega.“ Spodbudil jih je: ”Uživajte v svoji misijonarski službi. Preizkusite se v njej. Ne bojte se je. Tako boste lahko okusili Jehovino dobroto, kot je še niste nikoli prej. Ne bodite izbirčni. Nikoli ne recite: ’Tega ne maram‘. Poskusite prej.“

Charles Woody, član službenega komiteja, je izbral temo: ”Obdržati uravnovešeno mnenje o sebi.“ Rekel je: ”Veseli nas biti s takimi, ki imajo uravnovešeno mnenje o sebi, s takimi, ki ne uveljavljajo nenehno svojih pravic, temveč so hitri v pohvali in spodbudi drugih, in čeprav polni znanja, sami nikdar ne dajejo čutiti, da ga drugi nimajo.“ Rekel je še: ”Kot misijonarji boste želeli pritegniti ljudi k resnici, ne pa jih odvračati. Vaše ponižno vedenje vam bo pri tem dragocena pomoč.“

Lyman Swingle, član vodilnega telesa, je govoril o temi: ”Naslednja poglavja. Kaj nam bodo povedala?“ Rekel je: ”Danes začenjate novo poglavje svojega življenja. Kaj boste pisali v to poglavje od danes?“ Spomnil jih je: ”Vse, kar delate, naj prinaša čast in slavo Jehovi“ in dodal: ”Vedno glejte, da bodo vaše odločitve slonele na Božji besedi. Spomnite se, kaj piše v Pregovorih 3:7, piše namreč: ’Ne imej samega sebe za modrega, boj se Jehove in varuj se hudega.‘ “ Zaključil je takole: ”Upamo, da ne boste nikoli končali s pisanjem svojega življenjepisa, da boste večno živeli.“

Naslednji govornik, Jack Redford, je diplomantom priporočil tole: ”Bodite žive žrtve.“ Kajti: ”misijonarska služba je življenje žrtvovanja.... Ljubimo vas, ker imate požrtvovalnega duha.“ Navedel je, kaj piše v Pismu Filipljanom 2:17, kjer je apostol Pavel zase dejal, da se je izlil kot pitna žrtev, kar pomeni, da se je bil pripravljen razdati kot živa žrtev. Potem jih je vprašal: ”Kako pa so misijonarji lahko podobni pitnim žrtvam?“ Omenil je izkušnji dveh misijonarjev, ki sta se razdajala bolj, kot se je od njiju zahtevalo. Prvi je z lastnimi rokami izdelal 16 000 opek in zgradil prvo kraljevsko dvorano v deželi, kamor je bil dodeljen. Drugi primer je doživetje sestre, ki je spremljala svojega moža v džunglo, kjer so pogoji za življenje vse prej kot ugodni. Vse tamkajšnje sestre so jo cenile, ker so videle, da se je razdajala kot ”živa žrtev“. Potem je govornik spomnil študente še na to, da žrtev nima vrednosti, če ni narejena iz poslušnosti. Ko jih je spodbujal, je uporabil primer kralja Savla in Amalekovcev: ”Nikoli ne pozabite, da je poslušnost boljša od daritve, zato ne poskušajte barantati z Jehovo. Storite tisto, kar vam zapove,“ je dejal.

Predsedujoči je najavil naslednjega predavatelja, to je bil Ulysses Glas. Brat Glas je začel z besedami: ”88. razred je bil srečen razred. Tudi drugi razredi so bili srečni. Zakaj potem vaša sreča izstopa?“ Dejal je, da ”sreča ni cilj, temveč rezultat pravih dejanj. Je proces napredovanja, ki prinaša nagrado.“ Citiral je mišljenje nekega avtorja, čigar življenje se je spremenilo, odkar je upošteval izrek: ”Uspeh je potovanje, ne pa cilj potovanja.“ Ta avtor je prisegel, da ne bo več vrednotil sreče na osnovi doseženega, temveč bo smatral vse svoje življenje kot nenehno potovanje. ”Ni poti k sreči,“ je dejal, ”sreča je pot.“ Brat Glas je dejal, da je ta razred dojel bistvo teh besed. Potem pa je vse študente še spodbudil: ”Naj bodo vaše poti plodne. S kakršnimikoli problemi se boste srečali, vedno naj bo z vami sreča, ki gre tistim, ki ljubijo Jehovo in se ga boje.“

Na vrsto je prišel še zadnji dopoldanski govor, o izbrani temi ”Gojiti spretnost komuniciranja“ pa jim je govoril še en član vodilnega telesa, Karl Klein. Najprej jih je vse spomnil, da je Jehova največji vseh sogovornikov. Njegov edinorojeni sin Logos je bil njegov glavni govornik, ki je zemeljskemu stvarstvu sporočal Božjo voljo in navodila. Ko je bil Jezus na zemlji, so bile množice presenečene nad njegovim načinom poučevanja. Še nikdar niso slišali, da bi katerikoli človek govoril tako. V Matejevem evangeliju 28:19, 20 je Jezus opogumil svoje učence, naj bodo dobri sogovorniki, naj gredo po svetu in naj ljudi naredijo za učence.

Potem je brat Klein bodočim misijonarjem dejal, da zanje obstajajo štiri področja, kjer morajo gojiti spretnost dobrega komuniciranja: med možem in ženo, z drugimi v misijonarskem domu, s tistimi v podružnici, ki nadzoruje njihovo področje, in s tistimi, ki jih bodo srečali na področju. ”Stik vzpostavite, preden odprete usta,“ je dejal brat Klein. ”Vaše vedenje in urejenost posredujeta vtise sogovorniku.“ V ta namen je navedel več ilustracij, potem pa je govor takole spodbudno zaključil: ”Bodite ponižni. Bodite odprti za pogovor. Stremite za tem, da boste čim boljši sogovorniki.“

Zatem ko so zaključili s pozdravi, je predsedujoči izročil diplome vsem diplomantom. Paul Angerville iz Guadeloupe pa je v imenu razreda prebral sklep, ki so ga naslovili na vodilno telo in betelsko družino.

Popoldan so pričeli s študijem Stražnega stolpa. Potem pa so študentje predstavili program, ki je prisotnim pokazal delček vzdušja v njihovem razredu, tako na primer, neprisiljeno sestajanje v sobah, povedali pa so jim tudi mnogo izkušenj, ki so jih doživeli pri oznanjevanju v petih mesecih, kar so bili v šoli Gilead. Nazadnje pa so oznanjevalci iz skupščine Lyndhurst, New Jersey zaigrali čudovito dramo z naslovom: Delati, kar je pravilno v Božjih očeh. Dan se je končal z zaključno pesmijo, sledila pa je molitev, ki jo je izrekel Fred Franz, 96-letni predsednik Skupnosti.

[Okvir na strani 27]

RAZREDNA STATISTIKA

Število zastopanih dežel: 6

Število dežel, v katere so bili poslani: 13

Število samskih bratov: 2

Število zakonskih parov: 11

Število študentov: 24

Povprečna starost: 32,7

Povprečno število let v resnici: 14

Povprečno število let v polnočasni službi: 9

[Slika na strani 26]

Diplomanti 88. razreda Stražno stolpne biblijske šole Gilead

Vrste se začnejo šteti spredaj, imena pa so našteta z leve proti desni. (1) Magney D.; Rogers L.; Foster S.; Foley R.; Untch L.;Jonasson G.; (2) Buri H.; Buri B.; Krammer M.; Hudson D.; Underkoffler J.; (3) Angerwille P.; Olsson M.; Jones A.; Untch R.; Krammer A.; Hudson C.; (4) Foley L.; Magney J.; Jones A.; Jonasson H.; Foster M.; Rogers M.; Underkoffler R.