Vprašanja bralcev

■ Ali lahko kristjan za zabavo kupi srečke, če gre izkupiček v dobrodelne namene?

Biblija seveda ne odsvetuje prikladnih razvedril, saj je Jehova »srečen Bog«. (1. Tim. 1:11, NS) Njegovo ljudstvo lahko uživa v glasbi, primernem plesu, zmerni jedači in pitju ter v umirjenih športih in igrah. (Ps. 150:4; Prop. 2:24) Toda igre na srečo so v očitnem nasprotju z modrim Božjim nasvetom in isto velja tudi za loterijo.

Kaj je pravzaprav loterija? Kupiti moraš loterijske lističe ali srečke, da bi tako imel možnost zadeti dobitek. Dobitniki postanejo znani z žrebanjem ali z naključnim izbiranjem številke.a Običajno je glavna nagrada ena in znaša na milijone dolarjev ali milijarde dinarjev. Ti ogromni dobitki so tako privlačni, da so loterije postale »najbolj razširjena oblika iger na srečo«. (The World Book Encyclopedia) Loto igra na stotine milijonov ljudi.

Nekateri menijo, da igranje lota ni nekaj napačnega ali slabega, ker je cena (tveganje) majhna, ker ljudje prostovoljno sodelujejo in zato, ker se del izkupička lahko uporabi v dobrodelne namene, na primer za pomoč siromašnim. Kako tehtno je tako razmišljanje?

Čeprav nekateri pravijo, da je kupovanje loterijskih lističev preprosto in poceni razvedrilo, pa nihče ne zanika, da gre tudi za pohlep. Ljudje kupujejo srečke zato, ker upajo, da bodo dobili veliko denarja. To je gotovo v nasprotju z Božjim nasvetom zoper pohlepnost, ki je lahko tako resna pregreha, da lahko nekomu prepreči, da bi ‚podedoval Božje kraljestvo‘. Zato se lahko kristjana, ki pohlepno sodeluje pri igrah na srečo, izključi iz skupščine. (1. Kor. 5:11; 6:10) Biblija pravi: »Posest, v začetku v naglici pridobljena, ob svojem koncu nima blagoslova.« (Preg. 20:21, EI) Če ima kristjan željo, da bi ‚poskusil srečo‘ na loteriji, bi moral resno razmisliti o pohlepu, na katerem temelji loterija. V Pismu Efežanom 5:3 piše, da se ‚pohlepnost med nami naj niti ne omenja‘, kaj šele, da bi se ji kristjan vdal.

Velik del tistih, ki igrajo loterijo, običajno izhaja iz revnejših območij. Čeprav je cena srečke majhna, se je vsota vzela od denarja, ki bi se ga lahko porabilo za dejanske potrebe družine – za več hrane, ustrezna oblačila in boljšo zdravstveno oskrbo. Nekdo, ki trdi, da je kristjan, pa zanemarja takšne družinske potrebe, je »slabši od nevernika«. (1. Tim. 5:8)

Celo če cena srečke ne bi znatno ogrozila denarnih sredstev posameznika ali neke družine, to še ne pomeni, da ne bodo oškodovani drugi. Zakaj? Zato, ker želi domala vsak, ki kupi srečko, zadeti dobitek. Od kod bo dobil denar, če bo zadel dobitek? Če srečka stane 10 000 dinarjev, dobitek pa znaša 100 milijonov, tedaj to pomeni, da je dobil denar od srečk, ki so bile prodane desettisočim drugih. Ali se to sklada z biblijskim nasvetom, naj ne hrepenimo po imetju drugih ljudi? (5. Mojz. 5:21) Njegov dobitek bo pravzaprav sestavljen iz denarja, ki je bil vzet mnogim ljudem, ne le desettisočim, ki so kupili srečke. Znatna vsota denarja od prodanih srečk gre za kritje administrativnih stroškov, nekaj pa tudi v dobrodelne namene, s čemer delajo tako hrupno reklamo za loterijo. Četudi si nekdo lahko privošči, da 10 000 dinarjev porabi za nakup srečke, kako pa je z večino drugih? Poleg tega bo verjetno javno objavljeno, da je zadel dobitek, kar bo mnoge navedlo, da kupijo še več srečk, čeprav si tega ne morejo privoščiti.

Prav tako ne moremo zanikati, da so z loterijo povezane sanje o denarju, za katerega ni treba delati. Da, loterija spodbuja lenobo oziroma jo dela privlačno. Biblija pa Božje ljudstvo spodbuja, naj bo varčno, prizadevno in delavno. Namesto da bi se zavzemala za miselnost ‚dobi nekaj za nič‘, svetuje takole: »Če kdo noče delati, naj tudi ne je.« (2. Tes. 3:10; Preg. 13:4; 20:4; 21:25; 1. Tes. 4:9–12)

Dejstvo, da morda drugi sodelujejo pri loteriji po lastni volji in da je to zakonito, ni opravičilo za kristjane, da bi se s tem ukvarjali. Nekatere vlade so legalizirale še druge oblike iger na srečo, pa tudi prostitucijo in mnogoženstvo. Čeprav so take stvari morda z zakonom dovoljene in se ljudje vanje prostovoljno vključujejo, pa to še ne pomeni, da te dejavnosti odobrava tudi Bog. Kristjani raje delijo Davidovo mnenje: »Pota svoja mi kaži, Jehova, steze svoje me uči. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, uči me, ker ti si Bog rešenja mojega.« (Ps. 25:4, 5)

Če kristjan resnično želi pomagati siromašnim, invalidnim ali starejšim osebam, lahko to stori neposredno oziroma na način, ki ni povezan z igrami na srečo.

[Podčrtna opomba]