Oznanjevalci Kraljestva poročajo

Doživljaji z otoka Tuvalu

TUDI na lepih otokih Tuvalu v Južnem morju se oznanja dobra vest o Kraljestvu in pričevanje je bilo celo dano osebam na visokih položajih. Nek brat iz Avstralije, ki je na tem otoku skupaj s svojo ženo v potujoči službi, nam pripoveduje svoj doživljaj:

»Z ženo sva bila ob obisku avstralskega zunanjega ministra povabljena na kosilo k ministrskemu predsedniku države Tuvalu. Med kosilom se nama je ponudila izvrstna priložnost, da sva lahko dala pričevanje avstralskemu ministru in njegovi ženi. Ko naju je ministrski predsednik predstavil, je namreč omenil, da opravljamo Jehovine priče na otoku izvrstno delo, kar še posebej velja za prevajanje naše literature v tuvalski jezik. ‚V svoji knjižnici imam po en primerek vsake njihove publikacije in te so res izvrstne‘, je dejal. Minister in njegova žena sta se nato zanimala za napredovanje našega dela na otočju Tuvalu.«

»Istega večera sva prisostvovala predstavitvi tradicionalnih domačih plesov. Po plesu naju je nagovoril tuvalski generalni guverner in nama povedal, da so bili pretekli teden pri njem doma Jehovine priče in so pustili nekaj primerkov časopisov Stražni stolp in Prebudi se!. Njegovo pozornost je zbudila reklama za Novi svet prevod Svetega pisma na zadnji strani časopisa in želel je vedeti, kako bi ga lahko dobil na svoj naslov. Povedala sva mu, da mu to Biblijo zelo rada priskrbiva. Naslednjo nedeljo sva mu odnesla Biblijo v njegovo rezidenco in se z njim prijetno pogovarjala približno eno uro. Povedal nama je, kako zelo ceni naše delo in naše publikacije. Ko sva prispela, je njegova žena ravno brala knjigo Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji v tuvalskem jeziku. Vesela sva bila, da sva lahko dala pričevanje nekaterim, ‚ki so na visokih položajih.‘« (1. Timoteju 2:1—4, NS)

Ob neki priložnosti je tuvalski ministrski predsednik obiskal Salomonske otoke. Tamkajšnji Tuvalci so v njegovo čast pripravili slavnostno prireditev. Med gosti je bila tudi sestra, ki poroča o naslednjem doživljaju:

»Proti koncu prireditve je ministrski predsednik dal prisotnim priložnost, da ga sprašujejo o najnovejših dogodkih na otočju Tuvalu. Med drugim so ga vprašali: ‚Ali se je na Tuvalu pojavila kakšna nova religija?‘ Ministrski predsednik je odvrnil, ‚da je bilo dovoljenih več novih religij, toda med njimi je bila samo ena dobra.‘ Ko so ga vprašali katera, je odgovoril: ‚Jehovine priče.‘«

»Njegov odgovor je presenetil vse navzoče, zato so ga seveda vprašali, zakaj so Jehovine priče ‚edina dobra religija‘. Pojasnil je: ‚Zato, ker naši pastorji cele dneve presedijo doma in le ob nedeljah pozvonijo, da bi mi prišli k njim in jih poslušali. Nasprotno temu pa Jehovine priče poiščejo ljudi v njihovih stanovanjih in iz Biblije poučujejo celo tiste, ki ne hodijo v cerkev.‘«

Čeprav nekateri kritizirajo naše oznanjevanje od hiše do hiše, pa drugi očitno cenijo, če jim nekdo prinese dobro vest v njihov dom. (Apostolska dela 5:42)