Jezusovo življenje in služba

Skrivno potovanje v Jeruzalem

BILO je jeseni leta 32. našega štetja in bližal se je praznik šotorov. Po pashi leta 31. našega štetja, ko so Judje skušali umoriti Jezusa, je deloval v glavnem le v Galileji. Od takrat je Jezus potoval v Jeruzalem le na praznovanje treh letnih judovskih praznikov.

Jezusovi bratje so ga sedaj spodbujali: »Zapusti ta kraj in pojdi v Judejo.« Jeruzalem je bil glavno judejsko mesto in versko središče vse dežele. Njegovi bratje so si takole mislili: »Nihče ne deluje na skrivnem, če hoče biti znan.«

Čeprav Jakob, Simon, Jožef in Juda niso verjeli, da je njihov starejši brat Jezus res Mesija, so hoteli, da bi svojo čudodelno moč pokazal vsem, ki se bodo zbrali na praznovanju. Jezus pa se je zavedal nevarnosti. »Vas svet ne more sovražiti,« je dejal, »mene pa sovraži, ker pričujem o njem, da so njegova dela hudobna.« Zato je Jezus svojim bratom dejal: »Vi le pojdite na praznik, jaz pa na ta praznik ne pojdem.«

Praznik šotorov je trajal sedem dni in se je slovesno zaključil osmi dan. Praznovali so ga ob koncu poljedelskega leta in je bil čas velikega veselja in zahvaljevanja. Nekaj dni zatem, ko so Jezusovi bratje odšli z glavnino popotnikov, so na skrivaj odšli tudi Jezus in njegovi učenci in pazili so, da niso bili ljudem preveč na očeh. Niso potovali ob Jordanu, kot drugi, temveč skozi Samarijo.

Jezus in njegovi sopotniki so potrebovali prenočišče v neki samarijski vasi, zato je poslal naprej glasnike, ki naj bi uredili vse potrebno. Vendar ljudje v vasi niso hoteli ničesar storiti za Jezusa, ko so slišali, da gre v Jeruzalem. Jakob in Janez sta bila ogorčena in sta ga vprašala: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« Jezus ju je pokaral, ker sta to predlagala in odšli so v drugo vas

Med potjo je neki pismar dejal Jezusu: »Učitelj, za teboj bom hodil, kamorkoli pojdeš.«

»Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda,« je odvrnil Jezus, »Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Jezus mu je s tem povedal, da bo doživljal težave, če bo postal njegov sledilec. Izgledalo pa je, da je pismar bil preponosen, da bi sprejel takšen način življenja.

Potem je Jezus povabil drugega človeka: »Hodi za menoj!«

»Dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta,« mu je odvrnil ta človek.

»Naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče,« je odgovoril Jezus, »ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.« Očitno je oče tega moža še živel, kajti če bi bil mrtev, tedaj tega človeka gotovo ne bi bilo tam, ne bi bil prišel poslušat Jezusa. Očitno je hotel počakati na očetovo smrt. Pač ni želel na pravo mesto v svojem življenju postaviti Božje kraljestvo.

Ko so nadaljevali pot proti Jeruzalemu, je nekdo drug dejal Jezusu: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«

Jezus mu je odvrnil: »Nihče, ki položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo.« Jezusovi učenci se morajo osrediniti na službo za Kraljestvo. Brazda verjetno ni ravna, če orač ne gleda naravnost naprej, zato lahko vsakdo, ki gleda nazaj v ta stari sestav stvari, skrene s poti, ki vodi v življenje. Janez 7:2—10, JP; Luka 9:51—62, JP; Matej 8:19—22, JP.

◆ Kateri Jezusovi bratje so tu omenjeni in kaj so mislili o njem?

◆ Zakaj so bili Samarijani tako osorni in kaj sta hotela storiti Jakob in Janez?

◆ Katere tri pogovore je Jezus imel med potjo in kako je poudaril, da se zahteva požrtvovalno služenje?