Jezusovo življenje in služba

Jezus je v središču prerekanja

KMALU po pogostitvi v Simonovem domu prične Jezus svoje drugo oznanjevalsko potovanje po Galileji. Na svojem prvem potovanju skozi to področje, so ga spremljali njegovi prvi učenci, Peter, Andrej, Jakob in Janez. Sedaj je v njegovem spremstvu poleg dvanajstih apostolov še nekaj žena. Med njimi so Marija Magdalena, Suzana in Johana, katere mož je uradnik kralja Heroda.

Z obsegom Jezusove službe pa narašča tudi prerekanje zaradi njegove dejavnosti. Nekega moškega, ki je obseden od demonov, in je razen tega še slep in nem, pripeljejo k Jezusu. Ko ga Jezus ozdravi in osvobodi izpod oblasti demonov in lahko govori ter vidi, so ljudske množice enostavno prevzete. Prično govoriti: »Ali ni ta sin Davidov?«

Hiša, v kateri se zadržuje Jezus, je obdana z množico ljudi, tako da on in njegovi učenci ne morejo niti jesti. Prisotni pa niso le tisti, ki smatrajo, da je Jezus najverjetneje obljubljeni »Davidov sin«, temveč tudi pismarji in farizeji, ki so prišli iz samega Jeruzalema, da bi ga pri ljudeh spravili na slab glas Ko so Jezusovi sorodniki izvedeli za razburjenje, ki ga on povzroča, pridejo, da bi ga vzeli s seboj. Zakaj?

No, Jezusovi lastni bratje še ne verjamejo, da je on Božji Sin. Takšen hrup in spor, ki ga je povzročil, ni prav nič značilen za Jezusa, kakršnega poznajo od njegove mladosti v Nazaretu. Prepričani so, da se z njim v duševnem pogledu dogaja nekaj resnega. »Iz uma je«, menijo in ga hočejo zgrabiti in odpeljati.

Pa vendar je jasno, da je Jezus ozdravil od demonov obsedenega človeka. Pismarji in farizeji vedo, da ne morejo zatajiti niti ta Jezusov čudež niti drugih. Toda, da bi spravili Jezusa na slab glas, rečejo ljudem: »S poglavarjem hudičev izganja zle duhove.«

Ker Jezus ve, kaj pismarji in farizeji mislijo, jih pokliče k sebi in reče: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši, in nobeno mesto ali hiša, ki je v sebi razdvojena, ne bo obstala. Če torej satan izganja satana, je v sebi razdeljen, kako bo potem obstalo njegovo kraljestvo?« /JP/

Kako prepričljivo, zdravo razsojanje! Ker farizeji trdijo, da osebe iz njihovih lastnih vrst izganjajo demone, jih Jezus razen tega vpraša: »In če jaz s Belcebubom izganjam hude duhove, s čigavo pomočjo jih izganjajo vaši somišljeniki?« /JP/ Z drugimi besedami: njihova obtožba proti Jezusu se enako dobro nanaša nanj in na njih. (Ali: S tem, ko so obtožili Jezusa, so obtožili tudi sebe.) Jezus jih nato posvari: »Če pa jaz z božjim duhom izganjam hude duhove, je res k vam prišlo Božje kraljestvo.« /JP/

Da bi prikazal, da je njegova sposobnost, izganjati demone dokaz za njegovo premoč nad satanom, pravi Jezus: »Nihče ne more priti v hišo močnega in mu opravo ugrabiti, če močnega poprej ne zveže; šele tedaj bo njegovo hišo oplenil. /EI/ Kdor ni na moji strani, je proti meni, in tisti, ki ne zbira z menoj, raztresa.« /NS/ Farizeji, ki so očitno proti Jezusu, dokažejo, da so sami orodje satana, Izraelce poskušajo odgnati od Jezusa.

Zato Jezus svareče reče tem satanskim nasprotnikom, da »kletev zoper Duha ne bo odpuščena«. Takole je pojasnil: »Kdor bo rekel besedo proti Sinu človekovemu, mu bo odpuščeno, toda kdorkoli bo govoril proti svetemu duhu, mu ne bo odpuščeno ne v tem sestavu stvari niti v prihodnjem.« /NS/ Pismarji in farizeji so naredili ta neodpustljivi greh, ker so hudobno pripisali satanu čudež, ki ga je očitno povzročil sveti duh. Matej 12:22—32; Marko 3:19—30; Janez 7:5.

◆ Kako se Jezusovo drugo potovanje po Galileji razlikuje od prvega?

◆ Zakaj ga hočejo Jezusovi sorodniki odpeljati?

◆ Kako so farizeji poskušali Jezusa spraviti na slab glas zaradi njegovih čudežev, in kaj jim je Jezus odgovoril?

◆ Česa so bili krivi farizeji, in zakaj?