Arheolog, kl je cenil biblijsko resnico

»ZDAJ je odstranjena poslednja osnova za kakršenkoli dvom o tem, da Sveto pismo ni prišlo do nas v bistvu takšno, kot je bilo zapisano.« Te besede Sira Frederica Kenyona, ki so vzete iz njegove knjige Biblija in arheologija (stran 289, izdana 1940. leta), so citirane na 53. strani knjige Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji, ki jo je izdala Skupnost Stražnega stolpa. Zakaj je Kenyon prišel do tega zaključka? Zaradi nedavno odkritih papirusnih rokopisov, ki izvirajo iz razdobja, ki je tako blizu času sestavljanja Pisma, da lahko to vmesno časovno odboje označimo kot »zanemarljivo«. Pa vendar se ti papirusi le malo razlikujejo od rokopisov novejšega datuma. To potrjuje »pristnost in splošno neokrnjenost« kasnejših tekstov, iz katerih je bila prevedena Biblija.

Zanimivo je, kar neka Jehovina priča piše o tem slavnem arheologu: »Sir Frederic Kenyon je imel nekoliko izdaj Skupnosti, kajti v teku let sem imel to prednost, da mu izročim nekaj knjig in si z njim dopisujem. Spoznala sva se v začetku leta 1936 ... Prav neka knjiga dr. Kenyona mi je osvetlila dejstva o izvoru Biblije. Pisal sem mu in mu to povedal. Čez nekaj časa mi je poslal svojo knjigo Zgodba o Bibliji s posvetilom: ‚Z najboljšimi željami avtorja, F. G. Kenyon, 1. maja 1937.‘«

»Ko je prejel knjigo Resnica te bo osvobodila (v angl.), ki jo je izdala naša Skupnost, mi je pisal: ‚Vaš cilj je isti kot moj: prepričati ljudi, da berejo in verjamejo Bibliji; vendar se vi posvečate mnogo širšemu občinstvu. Moje knjige pa so predvsem namenjene tistim, ki so vznemirjeni zaradi tega, kar jim je bilo rečeno o rezultatih sodobnega kritiziranja in odkritja, medtem ko vaše knjige govorijo bralcem vseh razredov in slojev. Želim, da bi uspeli pri svojemu delu.‘«

»Ko je pisal o drugih dveh izdajah naše Skupnosti, je ponovno omenil naš skupni cilj, ‚da spodbudimo ljudi h branju Biblije in da jo berejo razumno.‘ Poleg tega je dodal: ‚Veseli me, ko slišim, da vaše knjige krožijo povsod in po mnogih državah ...‘«

»Leta 1948 je Sir Frederic Kenyon objavil knjigo Biblija in sodobna izobrazba, in sicer kot odgovor na knjigo dr. Barnesa, birminghamskega škofa, ki je nekatere dele Biblije, med drugim tudi tiste, ki govorijo o odkupnini Jezusa Kristusa, opisal kot ‚ljudske pripovedi‘. Dr. Kenyon v svojem uvodu pravi: ‚Podrobno preiskovanje škofove knjige me je prepričalo, da ne gre za najnovejšo predstavitev rezultatov sodobnega izobraževanja, ampak, nasprotno, za oživitev šole kriticizma, ki je bila priljubljena pred kakšnimi 70 leti, in da povsem zanemarja rezultate, ki so bili doseženi v zadnjih 50 letih.‘ Kenyon je o svoji knjigi dejal: ‚Prepričan sem, da je prišel čas, ... da se obnovi zaupanje v Biblijo kot vodiča do resnice in osnove za upravljanje življenja. ... Vsaj upam lahko, da bo [ta knjiga] pomagala tistim, ki v tem zmedenem svetu na krščanstvo gledajo kot na upanje in na Biblijo kot na trden temelj krščanskega verovanja.‘«

»Ta svetovno znani biblijski učenjak, ki je s takšno naklonjenostjo pisal o delu in izdajah Jebovinih prič, je bil ponižen človek, poln iskrene dobrote ... Potem ko se je odlikoval kot študent na Oxfordu, se je leta 1889 zaposlil v Britanskem muzeju kot asistent v oddelku za rokopise. Kasneje je napredoval v pomočnika vodje oddelka za čuvanje rokopisov in 1909 leta je postal direktor in upravnik knjižnice Britanskega muzeja. V prvem delu opravljanja njegove dolgoletne službe se je v glavnem zanimal za biblijske rokopise in odkrite papiruse; kasneje pa je kot direktor prevzel odgovornost za arheološke ekspedicije v Karkemiš in Ur. Po upokojitvi je pomagal nabaviti Codex Sinaiticus in pri objavi tako imenovanih Chester Beatty papirusov, ki so pomagali pri ugotavljanju pristnosti Grških spisov.«

»Na koncu bi bilo primerno navesti citat iz njegove knjige Zgodba o Bibliji: Biblija vsebuje človeško zgodovino, pa tudi božansko navdihnjenje. To je zgodovina, polna zanimivosti, in poznati bi jo morali vsi, ki visoko cenijo svojo Biblijo ... Na kraju nas pomiri, da mora ugotovitev, celotni rezultat vseh odkritij in te raziskave, okrepiti dokaze o pristnosti Pisma in tudi naše prepričanje, da v rokah držimo neokrnjeno, pravo Božjo besedo.«