Vera – združujoča moč?

SE je vera, gledano v celoti, v svetu izkazala za združujočo moč? Ali pa je namesto tega celo odgovorna za smrt in uničevanje? Pri odgovarjanju na ta vprašanja moramo reči, da je svet v tem stoletju postal priča sporov, ki jih je sicer izzval nacionalizem, zanetila pa jih je religija. Od 1919. je bilo najmanj 14 večjih svetovnih sporov, ki so imeli verske vzroke. »Od starodavnosti pa do danes je bilo le malo vojn, pri katerih religija ne bi igrala vsaj neko določeno vlogo«, je rekel Ernest Lefever, predsednik Centra za etiko in javno moralo v Washingtonu (D.C.)

Teoretično bi religija morala biti sposobna ohraniti mir v svetu. Novinar Mike Royko je pisal: »Če bi se vojaki branili ubiti nekoga, ki je iste vere, bi bilo (zelo) težko pričeti kakšno vojno.« Zatem ko je navedel, da so se desettisoči ljudje, ki imajo isto nekrščansko vero, medsebojno ubijali, je rekel: »Tudi kristjani niso bili nikoli preobčutljivi glede bojevanja proti drugim kristjanom. Če bi bili, tedaj v Evropi nikoli ne bi bilo najbolj krvavih vojn.«

Je zato čudno, da mnogi ljudje s takšno religijo nočejo imeti nobenega opravka več? Zapisi zgodovine poročajo vedno znova o vojskujočih se religionistih, ki so, bodisi povsem zanemarili Božjo Besedo, Biblijo ali pa so jo izkoristili za svoje sebične interese.

Kadar točno sledimo življenjski poti, ki je opisana v Bibliji, nas ta nikoli ne privede v spore, temveč do miru in enotnosti. (Pregovori 3:1—6) Jezus je svoje učence spodbudil: »Ljubite svoje sovražnike; dobro delajte tistim, ki vas sovražijo.« (Luka 6:27, JP) Jezus je opozoril tudi na pomembno značilnost, po kateri se spozna njegove prave učence: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj.« (Janez 13:35, EI)