Vprašanja bralcev
◼ Kako sodeluje sveti duh z današnjim Vodilnim telesom pri imenovanju starešin?
Apostol Pavel je rekel krščanskim starešinam iz Efeza: »Pazite torej nase in na vso čredo, v kateri vas je sveti duh imenoval za nadzornike, da pasete skupščino Božjo, ki si jo je pridobil s krvjo lastnega Sina.« (Apostolska dela 2:28, NS)
Pavel ni podrobno pojasnil, kako je pri takih imenovanjih deloval Božji duh. Določen vpogled v to lahko dobimo iz tistega, kar se je zgodilo, ko je Vodilno telo v prvem stoletju obravnavalo vprašanje obrezovanja. Svojo odločitev je zaključilo z besedami: »Sveti duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila.« (Apostolska dela 15:28, JP) Kako je Božji duh, njegova neosebna delujoča moč, prispeval k tej odločitvi, ki so jo takrat sprejeli?
Iz 15. poglavja Apostolskih del izhaja, da sta najprej Pavel in Barnaba pojasnila vprašanje. Nato je sledila razprava. Apostol Peter je poročal, kako je prišlo do krsta neobrezanega pogana, Kornelija in njegovih domačih. Pojasnil je, da je ‘Bog pričal s tem, ko je njim dal svetega duha, kakor ga je dal tudi nam’. (Apostolska dela 15:7, 8; 10:9—48) Nato sta Pavel in Barnaba ‘pripovedovala o mnogih znamenjih in čudežih, ki jih je Bog po njiju storil med narodi’. (Apostolska dela 15:12) Tako je sveti duh po svojem delovanju na Petra, Kornelija, Pavla in Barnabo pokazal, da se poganom ni treba obrezovati
Toda pri odločitvi, do katere je prišlo Vodilno telo, je duh deloval še na drugačen način. Sklepamo lahko, da so pri posvetovanju prosili za pomoč svetega duha. S to pomočjo se je verjetno učenec Jakob spomnil na prerokbo iz Amosa 9:11, 12 in njeno spolnitev. Ta prerokba je bila seveda zapisana pod navdihnjenjem svetega duha. (Apostolska dela 15:13—20) Razen tega so bili »apostoli in starešine v Jeruzalemu«, ki so sestavljali Vodilno telo, kristjani, ki so bili maziljeni s svetim duhom in so s svojim življenjem dokazovali, da ta duh deluje nanje, na primer, pokazovali so njegove sadove. (Apostolska dela 15:2; Rimljanom 8:14—17; 1 Korinčanom 7:40; Galačanom 5:22, 23)
Tako so, ne da bi dobili slišano navodilo iz nebes glede vprašanja obreze, lahko člani Vodilnega telesa pravilno rekli, da je »sveti duh« vodil do njihove odločitve.
Podobno je z imenovanjem krščanskih moških za starešine ali nadzornike v skupščinah danes. Od časa do časa se zbere skupina starešin (verjetno s potujočim nadzornikom Skupnosti), da pretehta, ali naj se priporoči brate za imenovanje za starešine. Člani te skupine so bili sami imenovani za starešine in s svojim življenjem dokazujejo, da imajo duha. Njihova razprava se prične z molitvijo za vodstvo duha. Nato med sestankom zrelo presojajo, ali vsak brat, o katerem razpravljajo, odgovarja zahtevam, ki jih Biblija postavlja starešinam in so bile zapisane pod vodstvom svetega duha. (1 Timoteju 3:2—7; Titu 1:5—9) Presojajo tudi ali brat s svojim načinom življenja dokazuje, da je »napolnjen z duhom in modrostjo«. (Apostolska dela 6:3) Če soglašajo, da to zanj velja, in da v razumni meri spolnjuje pogoje, posredujejo svoje priporočilo od duha postavljenemu Vodilnemu telesu ali njegovim imenovanim zastopnikom. Pozneje je skupščina obveščena o tem, da je bil brat imenovan.
Razumljivo je, da je imenovani starešina še vedno nepopoln in morda ni ravno za vse najbolj sposoben. Toda tudi apostoli so bili nepopolni in to ne samo, preden jih je Jezus izbral, temveč tudi zatem, ko so služili v Vodilnem telesu. (Luka 9:46, 54; 22:54—62; Galačanom 2:11—14) Kljub temu so zagotovo imeli Božjega duha in so bili imenovani pod njegovim vodstvom. Enako so bratje in sestre lahko prepričani, da je sveti duh imenoval nadzornike, da pasejo čredo’. (Apostolska dela 20:28) Glede teh mož se svetuje: »Spominjajte se tistih, ki prevzemajo vodstvo med vami, ki so vam govorili besedo Božjo; (NS) točno opazujoč izhod njih življenja, posnemajte njih vero.« (Hebrejcem 13:7)