‚Spominjaj se svojega Stvarnika‘

KOLIKO mladih ljudi daje danes duhovne interese na prvo mesto? V nekaterih družbenih okoljih je morda običaj, da si mladi zelo zgodaj poiščejo par, se zgodaj poroče in tako se obremene z družinskimi odgovornostmi ali posvetno kariero. Ali bi se smel mlad kristjan ravnati po teh navadah? Mladi samski ljudje pa so lahko, če so se pripravljeni žrtvovati in ‚se spominjati svojega velikega Stvarnika‘ v mladih dneh, še veliko bolj srečni. (Propovednik 12:1)

V Jokohami (Japonska) na primer živi Jutaka, ki je skupaj s svojim mlajšim bratom Keisukom preučeval Biblijo z Jehovino pričo — pionirjem. Takrat je imel devet let. Po nekaj tednih je njuna mati opazila, da se oba dečka veliko lepše obnašata, ker sta pač želela živeti po krščanskih načelih. Zato je tudi ona pričela preučevati, skupaj s še tremi otroki. Ko je oče opazil, kako se družina veseli preučevanja Biblije, se jim je pridružil in v določenem času so se vsi krstili.

Z desetimi leti je Jutaka postal pomožni pionir. V tej službi je vztrajal več kot sedem let, medtem ko je obiskoval osnovno in nato nižjo gimnazijo in sedaj srednjo šolo. V zgodnjih jutranjih urah je posvetil mnogo časa službi Kraljestva, dajal je pričevanje mimoidočim na krajevni železniški postaji. Da ne bi budilka zbudila še drugih v družini, si je na roko privezal vrvico, drugi konec pa vrgel skozi okno. Ko je njegov partner, tudi pomožni pionir, šel mimo okna, je ob željenem času potegnil za vrvico. Po več kot sedmih letih pomožne pionirske službe je Jutaka septembra 1983 dosegel svoj cilj — postal je splošni — redni pionir. Marca 1984 je končal srednjo šolo.

V Takatsuki (Japonska) živi Jasuko in obiskuje drugi razred nižje gimnazije. Tedensko vodi sedem biblijskih študijev na domu s petimi sošolci in dvema učiteljema. Ko je bil njen doživljaj natisnjen v Naši službi za Božje Kraljestvo na Japonskem, je ta članek pokazala svojima učiteljema in ju spomnila, da bi morala sedaj dobro preučevati, ker je ta doživljaj natisnjen.

Tisti, ki se ‚spominjajo svojega velikega Stvarnika‘, ko so še mladi — bodisi tako, da so pionirji ali drugače, goreče in redno sodelujejo v službah, so sposobni razvijati ‚ljubezen do Očeta‘, kar je bolj zaželjeno od česarkoli, kar nudi ta svet. Zares, »svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj«. (1. Janezov 2:15—17)