Vprašanja bralcev

◼ Kaj je bilo »Jonovo znamenje«, ki je omenjeno v Matejevem evangeliju 16:4?

Ker so saduceji in farizeji zahtevali znamenje (ali dokaz), je Jezus odgovoril: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje; toda znamenje se mu ne bo dalo, razen Jonovega znamenja.« (Matej 16:1—4)

Ti religiozni voditelji so očitno hoteli vidno nebeško znamenje preden bi sprejeli Jezusa kot Mesijo, ker so Mesijo pričakovali na osnovi napačnega tolmačenja Danielove prerokbe (Daniel 7:13, 14). Od Mesije so zahtevali, da izpolni njihova vnaprej določena gledišča, prezrli pa so vse čudovite stvari, ki jih je Jezus delal in učil. (Janez 4:25—29, 42; 7:31; 9:30—33) Zato je rekel Jezus farizejem in saducejem, da bo »Jonovo znamenje« edini dodaten ‚dokaz‘.

Jezus je že nekaj mesecev prej omenil to »Jonovo znamenje«. Njegovo dodatno pojasnilo nam šele pomaga, da razumemo, kaj je hotel reči: »Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči.« (Matej 12:38—40, EI)

Jona je bil, bi lahko rekli, v šeolu ali grobu, ko je bil v trebuhu velike ribe, ki ga je pogoltnila. (Jona 2:1, 2) Zatem je prišel iz nje, kot da je bil obujen (od mrtvih), da bi v Ninivah spolnil svojo preroško nalogo. Podobno je bilo z Jezusom, vendar je to bil še večji čudež.

Jezus je napovedal, da bo umrl in da bo tretji dan vstal od mrtvih. (Matej 16:21; 20:17—19; Janez 2:19—21) Ko je Jezus tretji dan res vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, kaj jim je rekel, in to je njihovo vero ojačalo. (Janez 2:22, 1. Korinčanom 15:3—8) Celo nekaj judovskih duhovnikov, ki so izvedeli za »Jonovo znamenje« in krščansko sporočilo, »je bilo veri poslušnih«. (Dejanja apostolov 6:7) Toda bili so v manjšini. Večina judovskih učiteljev je ostala pri svojem mišljenju, ker niso dovolili, da bi Jezusova čudovita dela in nauki vplivali nanje, ko je bil še med njimi. Zavrgli so »Jonovo znamenje« oziroma Jezusovo vstajenje od mrtvih tretjega dne.