Vprašanja bralcev
◼ Je Jezus ta »Bog«, omenjen v listu Hebrejcem 1:8?
Ne. Teža dokazov pokaže, da je to Jehova. Po prevodu Novi svet se besedilo v Hebrejcem 1:8 glasi: »Glede Sina pa: Bog je tvoj (Sinov) prestol na veke.« To izpričuje, da Jezusov prestol, njegov položaj ali ugled kot vladarja, izvira od Jehove, Vsemogočnega Boga.
Toda tisti, ki verujejo v trojico, dajejo prednost prevodu Ekumenske izdaje (podobno tudi King James Version), v katerem se Hebrejcem 1:8 takole glasi: »Sinu pa: ‚Tvoj prestol, o Bog, je za vekomaj‘.« Mislijo torej, da se tukaj pokaže, da je Jezus enak Vsemogočnemu Bogu. Zakaj pa to ni pravilno?
Najprej upoštevaj soodvisnost, miselno zvezo. V mnogih prevodih se bodisi v glavnem besedilu ali v obrobnih pripombah Hebrejcem 1:9 glasi: »Zato te je pomazilil Bog, Bog tvoj.« Iz tega se lahko jasno vidi, da tisti, na kogar se nanašajo besede iz osme vrste, ni Bog, temveč nekdo, ki časti tega Boga in ki ga je Bog mazilil.
Drugič, upoštevati je treba, da so v listu Hebrejcem 1:8, 9 citirane besede iz Psalma 45:6, 7, ki so bile prvotno namenjene kralju Izraela, človeku. Gotovo, da pisec tega psalma ni mislil, da je ta človeški kralj bil Vsemogočni Bog, in niti pisec lista Hebrejcem ni mislil, da je Jezus Vsemogočni Bog. Biblijski učenjak B. G. Westcott je to takole komentiral: »Malo je verjetno, da se lahko beseda Elo-him (Bog) v originalu uporabi za kralja. ... Zato v celoti izgleda, da je najbolje osvojiti v prvem stavku naslednji prevod: ‚Bog je tvoj prestol (ali tvoj prestol je Bog), to je, ‚tvoje kraljestvo temelji na Bogu‘.«
Prevajalci prevoda Novi svet kakor tudi mnogi drugi prevajalci, so imeli torej dober razlog, da so prevedli Hebrejcem 1:8 takole: »Bog je tvoj prestol,« (Glej An American Translation, Moffatt; glej tudi obrobne pripombe v American Standard Version, Revised Standard Version in v The New English Bible.) To pojasnjuje, da ima »Sin«, Jezus Kristus, Boga, ki je višji od njega.
◼ Ali »ljuljka« iz Jezusove prispodobe o pšenici in ljuljki zajema tudi tiste, ki so pred nedavnim odpadli?
Ne, če smo natančni, ti niso »ljuljka«.
To prispodobo in Jezusovo pojasnilo najdemo v Matevžu 13:24—30, 37—43. »Sin človekov« je posejal na »njivi«, ki je svet, »dobro seme«, ki predstavlja »sinove kraljestva«, prave maziljene kristjane. Zatem je satan posejal »ljuljko«, ki izgleda kot »pšenica«, dejansko pa so to »sinovi hudobnosti«, očitno navidezni kristjani, ki žive sočasno kot pšenici podobni pravi kristjani. Tako je bilo še posebej v času po smrti apostolov. (2. Tesaloničanom 2:6, 7) Skozi stoletja je bilo veliko takih, ki so samo trdili, da so kristjani; sem spadajo tudi duhovniki, ki so širili lažne nauke.
Jezus je rekel, da se bo »ljuljka« zbrala in »vrgla na ogenj« v obdobju žetve, to je ob koncu sestava stvari. Nekateri morda mislijo, da je kot »ljuljka« odbrano majhno število ljudi, ki so pred nedavnim odpadli. Toda Jezus ni rekel, da je bila »ljuljka« kdaj »pšenica« in se šele potem pokvarila. »Ljuljka« je bila kot takšna posejana in ostane »ljuljka«, kar odgovarja genetskemu pravilu, da rastline rodijo ‚vsaka po svoji vrsti‘. (1. Mojzesova 1:11, 12) Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Jezus napovedal, ko je govoril o »ljuljki«, da se bo pojavila posebna vrsta lažnih ali navideznih kristjanov. On ni govoril o posameznih iz razreda »pšenice«, ki bi se lahko pokvarili in postali podobni pokvarjenim stebelcem pšenice.
Odpadniki v času apostolov in njihovi sodobni dvojniki niso ponazorjeni z »ljuljko«. Vseeno pa Biblija pokazuje, da takšni odpadniki niso »izmed nas«, da jih Bog obsoja in da se jih morajo zvesti kristjani ogibati. Vsem, ki odpadejo in se ne pokesajo do konca tega sestava stvari, se bo zgodilo enako kakor »ljuljki«, namreč »vrženi bodo na ogenj« ali v večno uničenje. (Titu 3:10; 1. Janezov 2:18, 19; 2. Janezovo 9—11)