Kaj vidiš ko pogledaš v ogledalo?

V STAREM času so pogosto izdelovali ročna ogledala iz kovine, kakršno je bronasto ogledalo na tej sliki. Čeprav so nanje sipali prah gladilnega kamna ali plovca, da bi se svetila, površina teh kovinskih ogledal ni tako dobro odsevala slike kot na primer današnja steklena ogledala. Zato je apostol Pavel lahko napisal: »Kajti sedaj vidimo še skozi (kovinsko) zrcalo, kakor v uganki.« (1. Kor. 13:12) Kljub temu je človek v takšnem ogledalu lahko videl svoj obraz, in če s svojim videzom ni bil zadovoljen, ga je poskusil izboljšati.

Ko je uporabil ogledalo v simboličnem smislu za Božjo besedo, je pisal učenec Jakob: »Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepe. Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje: pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je. Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja, ter ne pozabi, kar sliši ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen v dejanju svojem.« (Jak. 1:22—25)

Človek, ki je v Božjem zakonu vztrajen, na krščanskih sestankih ne bo samo s spoštovanjem poslušal. Spoznava, kje mora narediti duhovne spremembe in naredi jih z Jehovino pomočjo. Apostol Pavel je pokazal, da kristjani v svoji službi ‚odsevajo kakor ogledalo Jehovino slavo‘. (2. Kor. 3:18, NS; 4:1) Poudarimo naj, da je pozoren »delavec besede« tudi »delavec« oznanjevanja, s tem da pomaga drugim njihovo življenje uskladiti z Božjim zakonom. Upajmo, da jih bo to navedlo, da postanejo tudi srečni učenci Gospoda Jezusa Kristusa. (Mat. 28:19, 20)