Psalmi

Kam gledajo tvoje oči?

BOŽJI SLUŽABNIKI se često soočajo s težavami in preizkušnjami. V takšnih časih potrebuje človek pomoč Najvišjega. Ali takrat iskreno prosiš Boga za pomoč in iščeš njegovega vodstva?

To je spodbuda, ki jo dobimo iz 123. Psalma. Takole beremo: »K tebi dvigam svoje oči, k tebi, ki prebivaš v nebesih.« (Ps. 123:1, EI) Ker živi vsemogočni Bog prebiva v najvišjih nebesih, je povsem naravno, ko psalmist pravi, da kadar prosi Stvarnika za milost, dviguje svoje oči. Da bi pokazal, zakaj se obrača k Jehovi, nadaljuje: »Glej, kakor oči hlapcev na roke gospodarjev, kakor oči dekle na roke svoje gospodinje: tako gledajo naše oči na Jehovo, našega Boga, dokler se nas ne usmili. Usmili se nas, Jehova, usmili se nas! Zakaj silno smo že siti prezira; naša duša je nasičena zasmeha bogatih, prezira prevzetnih.« (Ps. 123:2—4, EI)

Hlapci in dekle pozorno spremljajo roke svojih gospodarjev in gospodinj, da bi s pogledom ugotovili, kaj ti želijo. Roke gospodarja in gospodarice lahko nudijo hlapcem tudi osnovne potrebe za življenje in zaščito. Podobno je z Božjimi služabniki: gledajo na Boga, želijo spoznati njegovo voljo in sprejeti njegovo zaščito, usmiljenje in blagoslov.

Psalmist in njegovi sopotniki, Izraelci, so bili zasmehovani. Ker so jih njihovi sovražniki prezirali, je bilo povsem na mestu, da so Jehovo prosili za milost. Prezir, ki jih je doletel, ni bil samo občasen, temveč vsakdanja stvar. Bilo ga je veliko. Izgledalo je, da so »prevzetni«, ki so bili za to odgovorni, na varnem.

Takšne so bile razmere, ko so pod vodstvom Nehemije obnavljali jeruzalemsko obzidje. V zvezi s tem, kar so govorili sovražniki, piše v Bibliji naslednje: »In ko je slišal Sanbalat, da stavimo obzidje, mu to silno zamrzi in se razjezi ter zasmehuje Jude. In govori pred brati svojimi in pred vojsko v Samariji in reče: Kaj delajo ti slabotni Judje? Ali naj se jim to pripusti? Bodo li darovali? bodo li neki dan dokončali? Hočejo li v življenje povrniti kamenje z grobljišča, ki je vendar sežgano? Tobija Amonec, stoječ poleg njega, reče: Karkoli naj zidajo, če lisica pride nanj, poruši njih kameneni zid!« (Nehem. 4:1—3)

Spoštovanja vredno je, da je bilo obzidje Jeruzalema ponovno zgrajeno kljub močnemu nasprotovanju in zasmehovanju sovražnikov. Glavni razlog za to je bil, da so Nehemija in njegovi sodelavci prosili za pomoč Jehovo. (Nehem. 4:4, 5) Če tudi mi podobno stanovitno prosimo Jehovo za usmiljenje in blagoslov, ne bomo nikoli razočarani. Uslišal bo naše prošnje. (1. Jan. 3:21, 22)