Ostati trden v veri v težkih časih

V MNOGIH delih Zemlje preganjajo prave kristjane tako kakor v prvem stoletju. Kakor so takrat ostali kristjani trdni v veri, tako tudi danes. Proti koncu leta 1978 je v podružnico neke dežele prišlo pismo potujočega nadzornika Jehovinih prič, v katerem je opisal strahotna preganjanja Prič v tistem področju. Njihova stanovitnost služi kot nadaljnji izredni zgled krščanske čistosti.

Po poročilu potujočega nadzornika so rekli preganjalci neki skupini Prič: »Nočemo več slišati o vašem oznanjevanju Jezusa.« Toda one so odgovorile: »Nič slabega ne vidimo v tem, kar je delal Jezus. Zato tudi naše oznanjevanje o njem ni nič nepravilnega.«

To je ljudi razjezilo. Zato so Priče — tri brate in dve sestri — prisilili, da so prinesli svoje knjige na kraj, oddaljen nekako pet kilometrov. Tam so jim sežgali knjige. Ko so brate malo oddaljili, so pričeli pretepati eno izmed sester — mlajše dekle — bratje pa so to morali gledati. Bratom so rekli: »Dekle je reklo, da ste jo vi prisilili, da je Priča.« Toda mlada sestra, ki so jo pravkar pretepli, je to slišala in vzkliknila: »To je laž!«

Zatem so enemu bratu zvezali roke na hrbtu in ga tepli, dokler ni izgubil zavesti. Med vpitjem »Dol z Jezusom« so mučitelji pretepli še drugega brata in mu odsekali eno uho. Tretjega brata so tudi tako hudo pretepli, da so mu poškodovali eno oko. Toda niti eden izmed njih se ni odrekel svoje vere kljub brutalnemu ravnanju.

Nato so peljali brate in sestri k reki, da bi jih utopili. Spotoma so bratje goreče molili. Mučitelji so si tedaj premislili in jih odpeljali nazaj na njihove domove. Rekli so jim, naj tri mesece ne gredo v mesto, kjer je kraljevska dvorana. Eden od bratov je naslednjo nedeljo kljub temu šel v mesto na sestanek.

Pozneje se je isti petorici Prič približala druga skupina ljudi in vprašala »po kom se približujete Bogu?«. Eden od bratov je rekel »Po Jezusu«. Toda prekinili so ga z besedami: »Mi se približujemo Bogu po duhovih naših prednikov.« Priče so molčale.

Zatem je eden iz skupine vzel veliko palico in pričel pretepati brate. Drugi so se mu pridružili in jih pretepali s palicami in pestmi ter brcali. Nato so enega brata odpeljali stran in druga skupina ga je začela spraševati. Rekli so mu, naj ponovi geslo: »Naprej v boj.« Ker ni hotel ponoviti, so ga ponovno pretepli. Eden od mučiteljev je rekel: »Daj nam še drugo stran obraza, saj je Jezus rekel, da če te kdo udari po eni strani, mu nastavi še drugo.«

Brat je poslušal in se smehljal, ko so se mu norčevali. Toda tisti, ki mu je citiral Jezusove besede, ga ni več udaril, temveč je prezirljivo rekel: »Saj si nor. Pojdi zdaj!« Drugi pa so ga začeli tepsti z držaji pištol in pestmi, nekateri so ga brcali s težkimi škornji. Bratovo zdravstveno stanje je bilo zaradi tega zelo slabo.

Ker jim ga ni uspelo pritegniti v kompromis, so ga dali nazaj prvi skupini mučiteljev. Ti so ga naprej prisiljevali, naj izgovarja parolo: »Naprej v boj.« »To je tako mala stvar«, so mu govorili, toda brat je ostal trden in je zavrnil kompromis kljub nadaljnjim udarcem.

Približno v tem času je prišla žena od tega brata. Ko so ti izvedeli, kdo da je, so jo poskušali pregovoriti, da prisili moža izgovarjati to parolo. Toda sestra je molčala. Tedaj so ga, bilo je že po polnoči — brat je vse to vzdržal — preganjalci prenehali mučiti in odšli.

Naslednjega dne so se bratje odločili, da skrivaj odidejo, pustili so vse svoje stvari, tako da ne bi pritegnili pozornosti. Našli so druge Priče, ki so poskrbele za brate in sestre, ki so toliko prestali.

Kakšno stališče imajo te preganjane Priče? ‚Odločni smo, da umremo za Jehovino ime, če bi bilo treba‘, pravijo. To so tudi rekli v obraz svojim preganjalcem. Do kakšnega rezultata vodi takšno ohranjenje čistosti? K eni stvari — nekateri, ki so videli to brutalno ravnanje, so pozneje rekli: »Jehova je pravi Bog.«

»Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramote in preganjajo in vse hudo zoper vas govore, pa lažejo. Radujte se in veselite, ker veliko je plačilo vaše v nebesih. Kajti tako so preganjali preroke, ki so bili pred vami.« (Matevž 5:11, 12)