Nauči se živeti z nespremenljivim

GRŠKI filozof starega časa je bil znan po nasvetu: »Mladenič, poroči se, poroči. Če dobiš dobro ženo, boš srečen in to je dobro. Če pa ne dobiš dobre žene, postaneš filozof, in to je tudi dobro.« Zadnji del izreka vsebuje misel, da se je dobro tistemu, kar se ne da spremeniti, prilagoditi, sprejeti filozofski pogled na življenje, kot da se je spremenilo.

Potreba, naučiti se živeti z nespremenljivim, se čuti v mnogih življenjskih področjih. Že previsoka rast lahko nekomu povzroči žalost. Dekle, ki je visoka preko 180 cm, je lahko žalostna, ker je tako velika, medtem ko je moški, ki ima manj kot 150 cm, jezen, ker je tako majhen. Toda Jezus Kristus, Božji Sin, je rekel: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo postavi svoji primakniti en komolec?« (Mat. 6:27) Razen tega se lahko nekdo rodi grbast, z govornimi napakami, slabim vidom ali pa je zaradi obolenja otroške paralize hrom.

Kaj lahko kdorkoli od teh ljudi naredi? »Kar se ne da pozdraviti, se mora prenašati« — je rekel neki zdravnik. Nekdo, ki se je naučil živeti s svojo skrajno majhno višino rasti, je Karlos Romulo, filipinski državljan. Pravi, da ni dovolil, da bi ga zaradi tako nizke rasti spravljali v zadrego, in sčasoma je spoznal, da je to celo prednost, ker so ljudje često naklonjeni človeku, ki je zelo majhen.

Vsi takšni, ki so v neugodnem položaju, se lahko naučijo ceniti blagoslove, ki jih imajo. Mar ni res, da je življenje samo, kakor tudi delno zdravje, velik blagoslov? Tu so lepote stvarstva ali »narave«, radost ob poslušanju čudovite glasbe, ljubezen družine in prijateljev in zadovoljstvo, ki prihaja iz tega, da smo koristni sebi in drugim

Enako je lahko stališče nekoga do posvetnih situacij, ki se jih ne da spremeniti na bolje. Bi se morali razburjati zaradi rastočega podkupovanja na visokih položajih in zaradi vse hujšega nasilja in zločinov na mestnih ulicah? Biblija nam dobro svetuje: »Ne srdi se zaradi hudobnežev.« Zakaj ne? Zato ker jih v od Boga določenem času ne bo več. (Psalm 37:1—13) Človek se lahko nauči živeti tudi pod takšnimi pogoji, če je posebno oprezen in ne hodi pozno zvečer na ulice sam, ker bolj ceni svoje življenje kakor denar, ki ga ima pri sebi, in podobno.

Da, pomagalo nam bo, da se naučimo živeti s tistim, kar se ne da spremeniti, če se bomo trudili filozofsko gledati na našo osebno situacijo in poizkušali iz nje dobiti najboljše, kar se da. Sprejmi dejstvo, da je vsaka sreča pogojena in da bo pod sedanjimi nepopolnimi in grešnimi pogoji vedno nekaj grenkega med sladkim. V kakršnemkoli stanju ali okoliščinah se torej znajdeš, poskrbi, da jih kako izravnaš. Trdno spanje je blagoslov, če upoštevamo, kar je nekoč napisal pesnik: »Milost je povsod, in milost, ki spodbuja k razmišljanju, daje celo trpljenju milino in človeka sprijazni z njegovo usodo.«

Isto se lahko uporabi tudi na naše odnose z drugimi. Mnogi zakonski pari, ki spoznajo, da niso složni, se ločijo ali razvežejo, toda mnogo bolje bi bilo, če bi se naučili prilagoditi se drug drugemu. Tako je bilo z nekim romantičnim Italijanom, ljubiteljem atletike, ki se je poročil s precej starokopitno angleško deklico. Dolga leta sta imela težave v skupnem življenju, toda zaradi otrok nista šla narazen. Sčasoma sta se naučila prilagoditi in sta v zakon prinesla več zadovoljstva in sreče.

Druga resnična zgodba iz življenja danes govori o šarmantni mladi ženi, ki se je poročila z možem, ki je glede osebnosti in bogastva imel vse, kar si je lahko želela. Toda ni se ji izpolnila želja, imeti otroke. Se je naučila živeti z nespremenljivim? Da, sedaj se celo šali na račun svojega razočaranja. Še več, svoje dneve preživlja v polnočasni službi oznanjevanja »dobre vesti« drugim — tako kakor njen mož — in uživa v mnogih blagoslovih in zadovoljstvu, ko cele družine, posebno matere in njihove majhne otroke, poučuje o Bogu Jehovi in o blagoslovih njegovega Kraljestva. Sedaj vzgaja duhovne otroke — kot da bi bili njeni — ko pridobiva krščanske učence.

Ko listamo po Bibliji, najdemo še mnogo drugih primerov tistih, ki so se naučili živeti z nespremenljivim. Med njimi spoznamo preroka Mojzesa. Kako čudovito ga je uporabil Bog, da je izpeljal njegovo ljudstvo iz Egipta, pa vendar je to ljudstvo nato preizkušalo njegovo potrpljenje iz leta v leto, celih štirideset let blodenja po puščavi! (5. Moj. 8:2—5) Kako zelo je moral biti razočaran nad njihovim pomanjkanjem cenjenja, pomanjkanjem vere, pritoževanjem, upiranjem in njihovo pohlepno sebičnostjo! Ljubezen, ki jim jo je izkazoval — opisana je v peti Mojzesovi knjigi — dokazuje, kako dobro se je naučil živeti z nespremenljivimi slabostmi in napakami tega ljudstva. Zares ni mogel ničesar storiti, da bi jih spremenil. (Dej. ap. 7:30—39)

Sodobne priče Boga Jehove se podobno često znajdejo v zelo neugodnih okoliščinah. Med oznanjevanjem dobre vesti o Božjem Kraljestvu morajo prenašati ravnodušnost in malodušnost, slepe predsodke in ogorčeno nasprotovanje. Toda mar umolknejo zaradi teh navidez nespremenljivih okoliščin? Nikakor, temveč trudijo se, da bi bili še bolj iznajdljivi; krepijo lastno vero in se vedno spominjajo, zakaj služijo Bogu v tem času konca.

Res, veliko je situacij, ki jih morajo prenašati razni ljudje, ker jih niso sposobni spremeniti ali častno iziti iz njih. Toda kakršnakoli je že okoliščina, modro je, naučiti se živeti z njo, tako da se ji prilagodimo. Dragocena prednost molitve lahko pri tem veliko pomaga, kakor tudi upanje, ki ga vsebuje Božja beseda o »novih nebesih in novi zemlji«, kjer ne bo več zla in razočaranj. Namesto tega bodo ljudje večno živeli v sreči. (Filip. 4:6, 7; 2. Petr. 3:13; Razod. 21:4).