Kaj pomeni pregovor?

KAKO prijetno je vendar družiti se z nekom, za kogar veš, da je pošten! Takšni ljudje so danes redki, posebno v trgovskem svetu. Jehova je opozarjal izraelsko ljudstvo pred uporabo napačnih mer in uteži, enih za nakup, drugih za prodajo (Miha 6:10, 11; Preg. 20:10). Primer laži in nepoštenosti — lastnosti, ki ju Jehova sovraži — najdemo v Pregovorih 20:14: »‚Slabo, slabo je!‘ pravi, kdor kupuje kaj, ali ko je odšel se hvali.«

V trgovskem svetu je običaj, da kupec določeno blago »v nič daje« in mu prigovarja, da bi prodajalec znižal ceno. Seveda prodajalec večkrat pretirano vrednoti blago, ki ga želi prodati, in poizkuša skriti morebitne pomanjkljivosti. Zatem, ko kupec dobi blago po ceni, ki se mu zdi nižja od vrednosti blaga, se drugim hvali z dobrim nakupom. Pripravljen je celo pripovedovati, s kakšnimi nepoštenimi metodami je prišel do tega blaga. Pogosto prodajalec enako ravna. Toda koliko bolje bi bilo, če bi prodajalec navedel dejansko vrednost blaga in tudi opozoril na morebitne pomanjkljivosti! In kako dobro bi bilo, če bi bil tudi kupec pošten in ne bi iskal morebitnih ali domnevnih napak, samo da bi dobil blago ceneje!

Nepoštenost te vrste lahko trgovcu preide v navado, opravičeval pa se bo tako, da trgovine ne more vzdrževati, če ne dela tako. Toda med Jehovinimi pričami je veliko trgovcev, ki dokazujejo, da se lahko obdržijo celo v splošno podkupljivem trgovskem svetu, čeprav so pošteni. Tisti, ki so v svojih restavracijah in trgovinah, preden so spoznali resnico, prodajali tobačne izdelke, so s tem prenehali, ko so izvedeli, kako škodujejo ljudem s prodajo teh izdelkov; tobak je namreč priznan kot zelo nevarno mamilo. Nekateri opazovalci so napovedovali, da bodo ti trgovci izgubili veliko kupcev. V nekaterih primerih se je promet v resnici zmanjšal, nato pa se je spet zvišal, dokler ni bil v mnogih slučajih večji kakor prej. To so doživeli lastniki številnih trgovin z živili.

Bog vidi in blagoslavlja, seveda, poštene ljudi, in tudi v svetu so ljudje, ki cenijo poštenost in dajejo prednost trgovanju z vestnimi ljudmi. Ko je postal Jehovina priča trgovec na Portugalskem, si je vzel k srcu pregovor: »Gnusoba so Jehovi dvojne uteži in prevarljiva tehtnica ni dobra« (Preg. 20:23). V presenečenje nekaterih ljudi se je njegov promet občutno zvišal. Zakaj? Eden od opazovalcev je pripomnil: »Vsi v soseščini so rekli, da ne bo varal in kradel kakor drugi trgovci, ker je sedaj Jehovina priča in Jehovine priče so pošteni ljudje.«

Toda vseeno je ali nekdo zaradi svoje poštenosti finančno izgubi ali dobi — če sledi dobremu nasvetu Pregovorov o poštenosti, bo imel srčni mir in dobro vest, srečen bo in bo v Božji milosti.