Vprašanja bralcev

● Kako vpliva zahteva, zapisana v 5. Mojz. 23:2, na upanje nezakonskih otrok, da postanejo priznani Božji služabniki? (ZDA)

ZAPOVED v 5. Mojz. 23:2 je del Mojzesovega zakona. Glasi se: »Nezakonski otrok naj ne pride v zbor Jehovin, tudi iz desetega pokolenja ne pridi nihče od njega v Jehovin zbor.«

To je bil razumen zakon, ki je ščitil pravico dedovanja zakonskih sinov in njihovih potomcev. Služil je tudi kot zastraševanje pred prostitucijo in preprečeval je razpadanje družine. Ta zakon pa seveda ni pomenil neke večne obsodbe nad posamezniki. Med tistimi, ki bodo obujeni iz mrtvih in dobili priliko, da spoznajo Božjo voljo v Božjem novem svetu, bodo tudi osebe, ki so bile rojene izven zakona. (Raz. 20:13)

Danes ne postopa Jehova samo z enim samim narodom. Mojzesov zakon, ki je predvideval, da nezakonski sinovi ne morejo biti člani skupščine Božjega naroda, za kristjane ni obvezen. (Kol. 2:13, 14) Zato ni nikomur prikrajšana možnost, da postane Božji služabnik. Krščanski apostol Peter je bil z Božjim razodetjem poučen, da nihče ne more biti »proglašen za pogana ali za nečistega« zaradi svoje narodnosti. (Dej. 10:28) Ko se je zaradi tega obrnil k prvim Nežidom, ki so sprejeli krščanstvo, je rekel: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temveč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično«. (Dej. 10:34, 35) To pomeni, da vsi ljudje, tudi tisti, ki so nezakonsko rojeni, lahko postanejo priznani Božji služabniki, seveda pod pogojem, da živijo v skladu z Božjo voljo.