Vprašanja bralcev

● Kako naj razumemo 1. Mojz. 9:5, kjer Bog pravi, da bo zahteval kri od živali, ki je usmrtila človeka?

V osnovi vzeto pomeni to, da mora biti žival, ki je ubila človeka, prav tako usmrčena. Ker je ubila človeka, mora dati svoje življenje.

Po vesoljnem potopu je Jehova Bog prvič dovolil človeku ubijati živali za hrano, čeprav krvi ni smel uživati. (1. Mojz. 9:3, 4) Nato je Bog pokazal, da stoji človeško življenje nad življenjem živali, ker je bil človek ustvarjen po Božji podobi. Jehova je rekel:

»Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri, od vsake živali jo bom zahteval in od človeka, od vsakega, kdor umori brata, bom zahteval dušo človekovo. Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.« — 1. Mojz. 9:5, 6.

Tako so sicer lahko ubijali živali za hrano, ljudi pa se ni smelo ubijati. Če je neki človek umoril človeka in s tem neupravičeno ugasnil življenje in si tako nakopal krivdo krvi, je moral to plačati z lastnim življenjem. To temeljno načelo se je uporabljalo tudi za živali, ki so usmrtile človeka. Seveda žival ne ve, da prestopi Božji zakon, če usmrti človeka. Toda gotovo naj ta zapoved človeku jasno prikaže pred oči, kako dragoceno je človeško življenje, ko niti nerazumna žival ni smela nekaznovana usmrtiti človeka.

Zakon, ki ga je Jehova pozneje dal izraelskemu ljudstvu, je vključeval določbo glede živali, ki bi usmrtile človeka. Po 2. Mojzesovi 21:28-32 naj bika, ki pobode moža, da umre, kamenjajo. Na splošno se je smatralo, da uporaba tega zakona ni bila omejena na bike; primer bika, ki bode, je bil v agrarni družbi razumljiv, in je ponazarjal, kaj se naj zgodi z vsako živaljo, ki je ubila človeka. Če je kaka žival ubila človeka, je morala tudi sama dati življenje.

Tako je bilo pri mnogih rodovih, ki so potekli iz Noeta. V delu The International Wildlife Encyclopedia je na primer rečeno: »Če je tiger iz kakršnegakoli razloga postal ubijalec ljudi ali živine, se je roka vsakega človeka obrnila proti njemu. Cele vasi se pripravijo in nimajo miru, dokler ga ne ubijejo, in to celo v področjih, v katerih je tiger pod zakonsko zaščito.«

Marsikdo bi smatral to samo za ukrep samoobrambe, toda besede iz 1. Mojzesove 9:5, 6 naj nam s posebnim poudarkom pojasnijo visoko vrednost človeškega življenja. Ne more se ga nekaznovano ugasniti. Zato se trudimo, da si ne nakopljemo krivde krvi, in dragoceno življenje, ki ga imamo, uporabljamo v slavo Jehove Boga, darovalca življenja. — Dej. 20:26, 27; Ps. 36:7, 9.