Vprašanja bralcev
● Menijo Jehovine priče, da se je prav posvetovati s psihiatrom?
Pogovor kristjana s psihiatrom ali kakršnimkoli drugim zdravnikom je stvar njegove osebne odločitve. Pravi kristjani imajo globoko vero v moč Biblije, da jim lahko nudi praktično pomoč. Razumejo, da človekov Stvarnik ve več o človeku in tudi o človekom duhu kakor katerikoli. Zato gledajo Jehovine priče na vsako metodo zdravljenja v luči »modrosti od zgoraj«. — Jak. 3:17.
Čeprav so psihiatri specializirani za zdravljenje duhovnih in duševnih motenj, je dobro upoštevati, da se metode zdravljenja, ki jih posamezni psihiatri uporabljajo, pogosto drastično razhajajo. Neki priročnik nosi na primer naslov: »Psihoanaliza in psihoterapija: 36 sistemov.« Zakaj je toliko različnih gledišč? Zato ker se kljub mnogemu preiskovanju sorazmerno malo ve o delu človeških možganov. Knjiga The Mind (Duh) pravi: »Vzroki ... raznih duševnih bolezni so najvažnejše, še nepojasnjeno vprašanje moderne psihiatrije. Danes so rešitve, toda niti ena ni nedvoumna.«
Nekateri psihiatri uporabljajo »metodo razgovora«, pogosto uhajajo v pacientov odnos s starši v času otroštva, domnevajoč, da bodo na ta način odstranili strah ali konflikt. Drugi se osredotočijo na to, da se pacient privadi novih navad (včasih se poslužujejo hipnoze) v upanju, da bo »nov način obnašanja« prava rešitev. Nekateri zopet smatrajo, da je večina duševnih bolezni fiziološko pogojenih (n. pr. z motnjami kemičnega ravnotežja človeka ali z motnjami živčnega sistema), zato jih zdravijo z mamili, z dieto ali vitamini. Pri duševnih boleznih je zelo sporna kirurgija možgan, ki se le redko priporoča.
Ker se pravi kristjani trudijo, da so »ene misli med seboj po Kristusu Jezusu«, jim gre za to — kar je tudi pravilno,— da ne vplivajo na njihove misli in postopke verski pogledi nekoga drugega. (Rim. 15:5) Čeprav ne vsi, pa so mnogi psihiatri in psihoanalitiki ateisti ali agnostiki. Neko raziskovanje je pokazalo, da je več kot polovica vprašanih psihoanalitikov soglašala s pogledom Sigmunda Freuda, da je vera nekaj »otročjega« in ni v skladu s »stvarnostjo«. Mnogi mislijo, da človeka vodijo »živalski instinkti«, ki jih je v teku svojega razvoja podedoval od nižjih živalskih oblik. V knjigi »Psihiatri« piše: »Večina psihiatrov in psihoanalitikov veruje, da so zakoni, ki regulirajo seksualne odnose, prestrogi« (stran 167). Ali bi želel omadeževati svoje življenje z mišljenjem mož, ki zastopajo takšne poglede?
Danes je zelo razširjeno zdravljenje z drogami, toda tudi v tem primeru je pametno skrbno premisliti o izidu stvari. Uporaba drog pri zdravljenju kristjanu ni prepovedana in v nekih primerih lahko povzročijo določene droge olajšanje, toda Božji služabnik mora biti zelo oprezen z vsem, kar bi ga lahko zasužnjilo ali ga naredilo od česa odvisnega. (Rim. 6:17; 12:1) Nekateri ljudje, ki so se odločili za zdravljenje brez drog, opozarjajo na dobre rezultate terapije, ki vključuje velike količine vitaminov, torej na obliko zdravljenja, ki priteguje danes vedno večjo pozornost.
Kdor bi se rad zdravil, naj upošteva biblijsko temeljno načelo iz 1. Korinčanom 12:26. Tukaj piše, da so prizadeti vsi deli telesa, kadar trpi eden od njih. V skladu s tem temeljnim načelom je priporočljivo, da se osebe z duševnimi ali živčnimi motnjami podredijo temeljiti zdravniški preiskavi, ker je šlo pogosto za zdravstveni problem, ki se ga niso zavedale. Celo tisti, ki so mislili, da so duševno bolni ali obremenjeni z demoni, so ugotovili, da imajo samo »premalo sladkorja v krvi« ali kakšno drugo težavo.
Razumljivo je, da je mnogo bolezni in težav, za katere zdravila še niso poznana. Tudi v takem primeru je Jehova poskrbel za pomoč. Njegova beseda nas lahko krepi v vztrajanju. (1. Tim. 6:11, 12) Na ta način lahko prenašamo boleče spremembe v organizmu, ki spremljajo klimakterij ali proces staranja.
Kaj pa, če problem ni telesno pogojen? Če gre na primer za občutek sovraštva ali plašnosti tako, da z drugimi težko shajamo? V Jakobu 5:13—16 se govori, naj tisti, ki ima duševne ali duhovne probleme, pokliče starejše može krščanske skupščine, da bi ga »mazilili z oljem«, kar pomeni, da bi mu dali tolažilni biblijski nasvet in »molili za njega«. Kakšen učinek naj bi to imelo? V tekstu piše dalje: »In molitev vere bo pomagala bolniku in Jehova ga ozdravi (njegove plašnosti.)« Da bi imel korist od tega, mora biti seveda duševno bolan človek iskren in odkrit. Išče naj biblijski nasvet in mu sledi; postopati mora v skladu z molitvami, izgovorjenimi v njegovo korist. — Jak. 1:25.
Od krščanskih starešin zahteva to veliko odgovornost. Prisrčno naj molijo k Jehovi za njegovo vodstvo. Če so potrpežljivi in pokazujejo interes in ljubezen, tedaj lahko pogosto pridejo do korenine težav. Starešine lahko temu, ki se nahaja v težavi, pomagajo razumeti, kako lahko sledimo pozivu našega Boga in nanj vržemo svoje breme. (Ps. 55:22; 1. Petr. 5:7) Včasih je komu potrebno pomagati, da spozna, kako naj »odloži srd« ali usmeri svoje misli na nekaj, kar je čisto. (Kol. 3:5—14; Filip. 4:6—8) Pogosto ima lahko nekdo, ki se dejansko kesa, občutek krivde ali misli, da mu ne more biti odpuščeno. Kdor je tako užaloščen, potrebuje tolažilno ohrabritev, ki se jo lahko najde v 1. Jan. 1:9.
Jehovine priče s tem brezpogojno ne izključujejo možnosti zdravljenja s pomočjo zdravnikov, ki so specializirani za duhovne in duševne motnje. Toda Jehovine priče, ki se pogovarjajo s takšnim zdravnikom, bodo skrbno preiskale priporočeno zdravljenje. Ne smejo prezreti, da spoštovanje Jehovinega zakona že danes prispeva k duhovnemu zdravju, v bodočnosti pa lahko doseže večno življenje. Če prične dvomiti v razumnost določenega načina zdravljenja, bi lahko morda govoril s starešinami skupščine, čeprav se mora odločiti sam (oziroma njegovi starši ali mož in žena skupaj). Kakor v vseh ostalih življenjskih področjih bodo pravi kristjani tudi tukaj predvsem v polni meri izkoristili moč, ki jo daje Jehova, ker vedo, da Božji duh in Božja beseda dajeta produktivno moč: »Živa je namreč beseda Božja in krepka ... in je sodnik naklepov in misli srca.« — Hebr. 4:12.