Vprašanja bralcev
• Ali bi smeli biti kristjani navzoči pri cerkvenem pogrebnem obredu?
Nekateri kristjani morda menijo, da smejo biti pri cerkvenem pogrebnem obredu, ker se čutijo, da so dolžni to storiti, če jim je umrl bližnji sorodnik ali ker tako želi njihov neverni zakonski tovariš. Toda prej preden se bo kristjan odločil ali naj bo pri cerkvenem pogrebu, bi moral premisliti o vsem, kar je s tem povezano in ali ima možnost, da se tega izogne. Krščanska skupščina ne prepoveduje udeležbe pri takšni svečanosti, toda gotovo so s tem povezane nevarnosti in težave.
Predvsem bi morali vedeti, da cerkven pogrebni obred ne služi v prvi vrsti za to, da bi prijatelji imeli priložnost tolažiti žalujočo družino. Običajno se sožalje izreče že prej, v vežici ali na domu umrlega. Cerkven pogreb je dejansko verski obred ali ceremonija. Zato zelo verjetno vključuje govor, ki zagovarja nebiblijske nauke kot je nauk o nesmrtnosti duše in upanje, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa. Z njim so lahko povezani tudi nebiblijski običaji, na primer uporaba križa in verjetno tudi skupna molitev, ki jo izgovarja duhovnik te druge religije. Kristjan seveda posluša zapoved iz Razodetja 18:4, zato ne more sodelovati pri takšni molitvi.
Marsikateri Bogu predan kristjan je že bil pri cerkvenem pogrebu, ker je želel biti ob strani svojega najožjega družinskega člana. Zato je šel skupaj z njim v mrliško vežico in nato skupaj z njim še h grobu. Morda je to lahko storil, ne da bi bil moral sodelovati v čem, kar je povezano z lažno religijo. Toda častilec Jehove seveda vedno tvega, če obišče kraj lažnega čaščenja.
Denimo, da si krščanska žena in ker tvoj mož zahteva da si zraven pri cerkvenem pogrebu, se zgleduješ po Naamanu. Naaman je bil sirijski vojaški poveljnik, ki je bil ozdravljen gobavosti, ker se je po nasvetu preroka Elizeja sedemkrat potopil v vodi Jordana. Zaradi te čudežne ozdravitve Naaman nikoli več ni častil drugih bogov; častil je samo Jehovo. Toda njegova odločitev ni bila lahka, ker je še vedno bil v službi kralju. Kralja je povsod spremljal in je zato moral z njim tudi v hišo poganskega boga Rimona. To je lahko pomenilo, da bi moral kralju celo pomagati, da poklekne. Zato je prosil Boga Jehovo, naj mu odpusti in mu to ne šteje za zlo. Naaman, ki je častil Jehovo se poslej ni več poklonil lažnemu bogu; v hiši lažnega boga je bil samo zaradi kraljevega povelja. (2. kraljev 5:1—19)
Podobno je s krščansko ženo, ki ima nevernega moža. Če njen soprog vztraja, da mora z njim na cerkven pogreb, bo lahko naredila kot Naaman: lahko je zraven, ne da bi sodelovala pri obredu lažne religije. Ali bo šla na takšen pogreb ali ne — se mora seveda sama odločiti. Sama bo najbolje vedela, kako mora rešiti problem, ki bo nastal, če bo poslušala svojega moža, ker seveda želi poslušati tudi svojo vest, šolano po Božji besedi in ta ji zapoveduje, da mora poslušati Jehovo. (1. Petrov 3:16)
Da, to je zadeva njene vesti. Zakaj? Ker jo bodo drugi ljudje videli kot Jehovino pričo iti v cerkev in se bodo lahko zato spotaknili. Torej mora o tem resno razmisliti. Apostol Pavel je pisal: ‚Da se prepričate, kaj je važnejše da bi bili za dan Kristusov čisti in ne bi bili drugim v spotiko‘. (Filipljanom 1:10)
Bolje bi bilo, če bi žena poskušala možu pojasniti svoje stališče. Dobro bi bilo, če bi se zgledovala po kraljici Esteri in počakala trenutek, ko bo njen mož sproščen, oziroma boljše volje in mu tedaj obzirno pojasnila, zakaj se ne more udeležiti cerkvenega pogreba. Med drugim mu lahko pove, da bi bilo drugim in posebej še njemu zelo neprijetno, če v ceremoniji ne bi sodelovala. Ker jo ljubi in iz obzirnosti do njene vesti ter zato, da bi se izognil neprijetne situacije, ji bo morda ugodil. (Estera 5:1—8)
Toda, ali ne bodo žalujoči jezni, če ne bomo šli na cerkven pogreb? Ne, to bi se kvečjemu zgodilo tedaj, če bi ob smrtnem slučaju — ne reagirali pravilno. Marsikaj lahko naredimo in tako pokažemo, da sočustvujemo z njimi in da jim želimo pomagati. Že prej lahko gremo v hišo žalosti (ali pokojnikovo) in izrečemo sožalje, ter jim ponudimo pomoč. Če je potrebno, lahko prinesemo hrano, ali jim pomagamo pri pripravi hrane, morda lahko varujemo otroke in tako za nekaj časa prizadetim pomagamo nositi breme. Tedaj sorodniki ne bodo mislili, da smo samo zato neprijazni, ker nismo bili pri cerkveni pogrebni svečanosti.
Kristjan bi se torej ne smel čutiti dolžan — biti pri cerkvenem pogrebnem obredu. Če je zraven lahko pride v skušnjavo, da bo sodeloval v ceremoniji, povezani z lažno religijo, že samo zato, ker pač vsi sodelujejo. Če ga ne bo zraven, se bo izognil te nevarnosti in ne bo naredil nič, kar Bogu Jehovi ne bi ugajalo. Toda vsakdo bi se moral po svojih okoliščinah sam odločiti kaj bo naredil, seveda pa mora poslušati svojo vest.