OKVIR 1A
Kaj pomeni častiti Boga?
Po neki definiciji čaščenje pomeni, da oseba »izkazuje spoštovanje in ljubezen kakemu bogu«. V Svetem pismu je v izvirnih jezikih več izrazov, ki jih prevajamo z besedo »častiti«. Med drugim lahko pomenijo, da nekdo koga globoko spoštuje ali da mu je podrejen. (Mat. 28:9) Ti izrazi se lahko nanašajo tudi na verske dejavnosti, povezane s čaščenjem Boga ali božanstva. (Jan. 4:23, 24) Pomen je seveda odvisen od sobesedila.
Ker je Jehova stvarnik in najvišji v vsem vesolju, je edino on vreden, da ga častimo. (Raz. 4:10, 11) Kako pa ga lahko častimo? Tako da ga priznamo za vrhovnega vladarja in dajemo čast njegovemu imenu. (Ps. 86:9; Mat. 6:9, 10) V Ezekielovi knjigi imata pomembno vlogo ravno Jehovova vrhovnost in njegovo ime. Izraz »Vrhovni gospod Jehova« je samo v Ezekielovi knjigi omenjen 217-krat. (Ezek. 2:4) Kar 55-krat pa se pojavi trditev »morali boste spoznati, da sem jaz Jehova« oziroma podobne trditve. (Ezek. 6:7)
Pri čaščenju Boga ne gre samo za čustva, ampak so potrebna tudi dela. (Jak. 2:26) Ko posvetimo svoje življenje Jehovu, se zaobljubimo, da ga bomo v vsem priznavali za svojega vrhovnega vladarja in da bomo globoko spoštovali njegovo ime. Jezus je v odgovoru na tretjo skušnjavo čaščenje Boga povezal s služenjem. (Mat. 4:10) Kdor časti Jehova, mu želi služiti z vsem srcem.a (5. Mojz. 10:12) Jehovu služimo tako, da požrtvovalno sodelujemo pri dejavnostih, ki so povezane s čaščenjem. Katere so te dejavnosti?
Jehovu služimo, ko oznanjujemo, sodelujemo na krščanskih shodih, pomagamo pri vzdrževanju in gradnji prostorov za čaščenje, imamo družinsko čaščenje, sovernikom finančno ali praktično pomagamo ob nesrečah, pomagamo kot prostovoljci na zborovanjih ali delamo v Betelu. Te in druge oblike čaščenja so Jehovu zelo dragocene. (Heb. 13:16; Jak. 1:27) Če nam je čaščenje našega Boga Jehova najpomembnejše v življenju, mu bomo služili »noč in dan«. To nam je v največje veselje! (Raz. 7:15)
a Ena od hebrejskih besed, ki se lahko prevaja s »častiti«, pomeni tudi »služiti«. Služenje je torej del čaščenja. (2. Mojz. 3:12, op.)