PESEM 142
Oklepajmo se upanja
Tiskana verzija
1. Človek od nekdaj brezupno tava v temi;
vse, kar počne, zgolj lovljenje vetra je.
Grešnost se kaže v vsej svoji premoči;
Bog nam edino je upanje.
(REFREN)
Pojmo veselo: »Kraljestvo je tu!«
Sin Božji nas rešil bo stiske, strahu.
Konec bo zla, ki nas zdaj vse pesti;
to upanje trdno kot sidro drži.
2. Kmalu nastopil Jehovov dan bo sodbe;
nič več vprašanj: »Kdaj bo konec hudega?«
Bog bo odrešil vse stvarstvo trpeče.
Hvalimo našega Stvarnika!
(REFREN)
Pojmo veselo: »Kraljestvo je tu!«
Sin Božji nas rešil bo stiske, strahu.
Konec bo zla, ki nas zdaj vse pesti;
to upanje trdno kot sidro drži.
(Glej tudi Ps. 27:14; Prid. 1:14; Joel 2:1; Hab. 1:2, 3; Rim. 8:22.)