Ženska pri vodnjaku

Nekaj časa po pashi je Jezus s svojimi učenci odpotoval nazaj v Galilejo. Pot jih je vodila skozi Samarijo. Ustavili so se blizu mesta Sihar. Jezus se je usedel pri Jakobovem vodnjaku, da bi počival. Medtem so njegovi učenci šli v mesto kupit hrano.

K vodnjaku je po vodo prišla neka ženska. Jezus jo je prosil: »Daj mi piti.« Ona pa mu je odgovorila: »Kako to, da se pogovarjaš z mano? Jaz sem Samarijanka. Judje se ne pogovarjajo s Samarijani.« Jezus ji je rekel: »Če bi vedela, kdo sem, bi me ti prosila za vodo in jaz bi ti dal vodo, ki daje življenje.« Ona pa je rekla: »Kaj misliš s tem? Saj niti vedra nimaš.« Jezus ji je povedal: »Kdor bo pil vodo, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli več žejen.« Ko je to slišala, ga je prosila: »Gospod, daj mi to vodo.«

Nato ji je Jezus rekel: »Pripelji svojega moža k vodnjaku.« Ona pa je odgovorila: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Povedala si po resnici. Bila si poročena že s petimi moškimi in moški, s katerim sedaj živiš, ni tvoj mož.« Ženska mu je rekla: »Vidim, da si prerok. Moje ljudstvo verjame, da lahko častimo Boga na tej gori, Judje pa pravijo, da lahko častimo Boga samo v Jeruzalemu. Prepričana sem, da nas bo o tem, kako moramo častiti Boga, poučil Mesija, ko bo prišel.« Nato ji je Jezus rekel nekaj, česar ni povedal še nikomur: »Jaz sem Mesija.«

Ženska je odhitela v mesto in ljudem rekla: »Mislim, da sem našla Mesija. Ta človek ve vse o meni. Pridite in poglejte!« Z njo so šli k vodnjaku in poslušali Jezusa, ko jih je učil.

Samarijani so Jezusa prosili, naj ostane pri njih. Dva dni jih je učil in mnogo jih je začelo verovati vanj. Samarijanki so rekli: »Zdaj ko smo na lastna ušesa slišali tega človeka, vemo, da je res rešitelj sveta.«