52. POGLAVJE
Jehovova ognjena vojska
Sirski kralj Ben Hadad je s svojo vojsko napadal Izraelce. Ampak prerok Elizej je Izraelovega kralja opozoril na vsak napad Sircev, tako da jim je lahko ušel. Zato se je Ben Hadad odločil, da bo Elizeja ugrabil. Ugotovil je, da je Elizej v mestu Dotan, zato je tja poslal svoje vojake, da bi ga pripeljali k njemu.
Sirski vojaki so ponoči prišli do Dotana in obkolili mesto. Naslednje jutro je Elizejev služabnik šel ven in zagledal veliko vojsko Sircev. Prestrašen je zavpil: »Elizej, kaj naj naredimo?« Elizej mu je rekel: »Z nami jih je več kot z njimi.« Takrat je Jehova povzročil, da je Elizejev služabnik videl, da je na gorovju okoli mesta vse polno konjev in ognjenih bojnih vozov.
Ko so se vojaki približali Elizeju, je on molil: »Jehova, prosim, naredi, da bodo slepi.« Kar naenkrat vojaki niso več vedeli, kje so, niso pa bili zares slepi. Elizej jim je rekel: »Človek, ki ga iščete, ni v tem mestu. Pojdite za mano, odpeljal vas bom k njemu.« Sledili so mu vse do Samarije, kjer je živel Izraelov kralj.
Ko so vojaki ugotovili, kje so, je bilo že prepozno. Izraelov kralj je vprašal Elizeja: »Ali naj jih pobijem?« Ali je Elizej to izkoristil za to, da se maščuje ljudem, ki so mu hoteli škodovati? Ne. Kralju je rekel: »Ne pobij jih. Daj jim jesti in jih pošlji v njihovo deželo.« Tako je kralj zanje pripravil veliko pojedino, nato pa jih je poslal domov.
»Prepričani smo, da Bog sliši vse, kar koli ga prosimo, če je to v skladu z njegovo voljo.« (1. Janezovo 5:14)