Tempelj za Jehova

Ko je Salomon zakraljeval v Izraelu, ga je Jehova vprašal: »Kaj želiš, da ti dam?« Salomon mu je odgovoril: »Mlad sem in nimam veliko izkušenj. Prosim te, daj mi modrost, da bom lahko skrbel za tvoje ljudstvo.« Jehova mu je rekel: »Ker si prosil za modrost, te bom naredil za najbolj modrega človeka na zemlji. Poleg tega bom poskrbel, da boš zelo bogat. In če me boš ubogal, boš dolgo živel.«

Salomon je začel graditi tempelj. Pri tem je uporabil najboljše zlato, srebro, les in drage kamne. Pri gradnji templja je sodelovalo na tisoče spretnih moških in žensk. Sedem let kasneje je bil tempelj zgrajen in prišel je dan, da ga posvetijo Jehovu. Na tempeljskem dvorišču je bil oltar, na katerega so položili daritve Jehovu. Salomon je pokleknil pred oltar in molil: »O Jehova, ta tempelj ni niti dovolj velik niti dovolj lep zate, ampak kljub temu sprejmi naše čaščenje in poslušaj naše molitve.« Kaj si je Jehova mislil o templju in Salomonovi molitvi? Takoj ko je Salomon nehal moliti, je Jehova z neba poslal ogenj, ki je pogoltnil daritve. Tako je Jehova pokazal, da mu je tempelj všeč. Ko so Izraelci to videli, so se veselili.

Modrost kralja Salomona je bila znana po vsem Izraelu in celo v daljnih deželah. Ljudje so prihajali k Salomonu, da bi jim pomagal rešiti njihove težave. Celo kraljica iz Sabe je prišla k njemu, da bi ga preizkusila s težkimi vprašanji. Ko je slišala njegove odgovore, mu je rekla: »Nisem verjela temu, kar so ljudje govorili o tebi, zdaj pa vidim, da si še modrejši, kot so govorili. Tvoj Bog Jehova te je blagoslovil.« Izraelci so lepo živeli in bili so srečni. Ampak stvari so se kmalu spremenile.