Jeftejeva obljuba

Izraelci so znova zapustili Jehova in začeli častiti lažne bogove. Ko so jih napadali Amonci in se bojevali z njimi, jim ti lažni bogovi niso prav nič pomagali. Izraelci so veliko let trpeli. Končno so Jehovu rekli: »Grešili smo. Prosimo, reši nas sovražnikov.« Uničili so svoje malike in spet začeli častiti Jehova. In Jehova ni več mogel gledati, kako trpijo.

Bojevnik, ki mu je bilo ime Jefte, je bil izbran za to, da vodi Izraelce v bitki proti Amoncem. Jehovu je rekel: »Če nam boš pomagal zmagati v tej bitki, ti nekaj obljubim: Ko se bom vrnil domov, ti bom daroval človeka, ki mi bo iz moje hiše prvi prišel naproti.« Jehova je Jefteja uslišal in mu pomagal zmagati v bitki.

Ko se je Jefte vračal domov, mu je prva prišla naproti njegova hči, ki je bila njegova edinka. Plesala je in igrala na tamburin. Jefte se je takoj spomnil svoje obljube. Kaj je potem naredil? Žalostno je rekel: »O ne, moja hči! Srce se mi trga. Jehovu sem dal obljubo. Če jo želim izpolniti, te moram poslati v Šilo, kjer boš pri svetem šotoru služila Bogu.« Hči pa mu je rekla: »Oče, če si dal obljubo Jehovu, jo moraš izpolniti. Prosim te samo to, da mi pustiš, da grem za dva meseca v gore skupaj s prijateljicami. Potem bom šla v Šilo.« Jeftejeva hči je do konca svojega življenja zvesto služila pri svetem šotoru. Njene prijateljice pa so jo vsako leto prišle obiskat.