Vladanje modrega kralja Salomona

KAKŠNO bi bilo življenje, če bi cel narod in njegov vladar priznavala Jehova za vrhovnega vladarja in ubogala njegove zakone? Odgovor na to nam daje 40-letno vladanje kralja Salomona.

David je pred smrtjo za svojega naslednika imenoval sina Salomona. Bog je Salomonu v sanjah rekel, naj ga za kaj prosi. Salomon ga je prosil za modrost in znanje, da bi znal pošteno in modro soditi Božjemu narodu. Jehovu je bila ta prošnja zelo všeč, zato je dal Salomonu modro in razumno srce. Obljubil pa mu je tudi bogastvo, slavo in dolgo življenje, če mu bo le ostal poslušen.

Salomon je zaslovel po svojih modrih razsodbah. Nekoč sta se dve ženski prepirali za dojenčka; vsaka je trdila, da je to njen sin. Salomon je ukazal, naj dojenčka razpolovijo in vsaki dajo polovico. Prva ženska se je s tem strinjala, prava mama pa ga je takoj začela rotiti, naj da otroka raje drugi ženski. Tako je Salomon jasno vedel, da je sočutna ženska otrokova mama, zato je otroka dal njej. Kmalu se je o tem razvedelo po vsem Izraelu in ljudje so spoznali, da ima Salomon Božjo modrost.

Eden Salomonovih največjih dosežkov je bila gradnja Jehovovega templja v Jeruzalemu. To je bila veličastna zgradba, ki naj bi postala središče čaščenja v Izraelu. Salomon je ob posvetitvi templja molil: »Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči, koliko manj ta hiša, ki sem jo zgradil!« (1. kraljev 8:27)

Salomonov sloves je segel tudi v druge dežele, celo tako oddaljene, kakor je bila Saba v Arabiji. K Salomonu je pripotovala kraljica iz Sabe, da bi na lastne oči videla njegov sijaj in bogastvo ter ga preizkusila, ali je v resnici tako zelo moder. Kraljica je bila tako prevzeta nad Salomonovo modrostjo in blaginjo v Izraelu, da je hvalila Jehova, ker je za kralja svojega ljudstva postavil tako modrega človeka. Ker je Jehova blagoslavljal Salomona, sta njegovo vladanje zaznamovala tolikšna blaginja in mir, da jima v vsej zgodovini starodavnega Izraela ni para.

Na žalost pa Salomon kasneje v svojem življenju ni več ravnal skladno z Jehovovo modrostjo. V nasprotju z Božjo zapovedjo se je oženil z več sto ženskami, med katerimi je bilo mnogo takšnih, ki so častile tuje bogove. Sčasoma so te žene njegovo srce odvrnile od Jehova, tako da je pričel častiti malike. Jehova je rekel Salomonu, da mu bo odvzel del kraljestva. Njegovi družini bo ostal samo majhen del, in to zaradi njegovega očeta Davida. Jehova je kljub temu, da se mu je Salomon izneveril, ostal zvestovdan kraljestveni zavezi, ki jo je sklenil z Davidom.

(Vir: 1. kraljev, od 1. do 11. poglavja; 2. kroniška, od 1. do 9. poglavja; 5. Mojzesova 17:17)