Napotki za nadzornike šole

V VSAKI občini je starešina, ki je postavljen za nadzornika Teokratične strežbene šole. Če je ta odgovornost zaupana tebi, lahko z navdušenjem za šolo in osebnim zanimanjem za napredek vsakega učenca močno vplivaš na to, kako učinkovita bo šola v vaši občini.

Pomemben del tvoje naloge je, da v občini vodiš tedensko Teokratično strežbeno šolo. Zapomni si, da so poleg učencev, ki imajo v šoli naloge, navzoči tudi drugi. Šolo vodi tako, da bo celotna občina deležna spodbudnih, praktičnih opominov v zvezi z vsaj enim od ciljev šole, ki so v tem učbeniku omenjeni na straneh od 5 do 8.

Zanimaj se za vse učence, ne glede na to, ali jim je dodeljena bralna naloga, predstavitev v obliki prikaza ali pa govor. Pomagaj jim, da na svojo točko ne bodo gledali zgolj kot na nalogo, temveč kot na priložnost, da napredujejo v svojem služenju Jehovu. Ključni dejavnik pri njihovem napredku je seveda to, koliko si pri tem sami prizadevajo. Vendar pa je pomembno tudi to, da se ti prijazno zanimaš zanje, jim pomagaš doumeti vrednost nasvetnih točk in jim pojasniš, kako takšen nasvet udejanjiti. Zato vsak govor pozorno poslušaj, da boš lahko dal dragocene pripombe.

Šolo prični in končaj pravočasno. Dober zgled dajaj s tem, da za svoje komentarje ne porabiš več časa, kot je predvideno. Če bo učni govor predolg, bi moral ti ali tvoj pomočnik učencu to nekako nakazati. Ta bi moral stavek dokončati in oditi z odra. Če pa bo predolga kakšna druga točka programa, skrajšaj svoje komentarje in se nato o tem z bratom pogovori po shodu.

Kadar si na shodu, bi moral šolo voditi ti. Če pa kdaj ne boš mogel prisostvovati, bi moral šolo voditi drug starešina, ki ga je že prej določilo starešinstvo. Če potrebuješ pomoč pri pripravi razporedov, pisanju in razdeljevanju lističev z nalogami ali pri urejanju zamenjav na programu, ti lahko pri tem pomaga strežni služabnik, ki ga določi starešinstvo.

Vpisovanje učencev. Vse oznanjevalce spodbudi, naj se vpišejo v šolo. Vpišejo se lahko tudi tisti, ki so dejavno povezani z občino, in sicer če se strinjajo z biblijskimi nauki in živijo v skladu s krščanskimi načeli. Kadar kdo izrazi željo, da bi se vpisal, ga prijazno pohvali. Če še ni oznanjevalec, bi moral kot nadzornik šole z njim pregledati zahteve za vpis v šolo; če je le mogoče, naj bi bil pri tem navzoč tudi tisti, ki z njim vodi biblijski pouk (oziroma verni roditelj). Pri tem veljajo enake zahteve kakor za koga, ki želi postati nekrščen oznanjevalec. Te zahteve so napisane v knjigi Organizirani za opravljanje naše strežbe, na straneh od 98 do 100. Seznam tistih, ki so vpisani v šolo, naj vedno vsebuje najnovejše podatke.

Uporabljati nasvetni obrazec. Vsak učenec ima nasvetni obrazec v svojem učbeniku, in sicer na straneh od 79 do 81. Učenec lahko, kot to kažejo barvne oznake, za bralno nalogo prejme katero koli od prvih sedemnajstih nasvetnih točk. Za predstavitve v obliki prikaza lahko prejme katero koli nasvetno točko, razen 7., 52. in 53. Za govore pa vse točke, razen 7., 18. in 30.

Ko bo nadzornik šole učencu dodelil nasvetno točko, bi bilo treba v učenčev nasvetni obrazec, ki ga ima ta v svoji knjigi, s svinčnikom vpisati datum, in sicer v ustrezni prostorček pod »Prejel«. Učenca po opravljeni nalogi zasebno vprašaj, ali je naredil vajo/-e, navedeno/-e na koncu razprave o tej nasvetni točki. Če je, je treba okvirček na obrazcu odkljukati. Če učencu svetuješ, naj še naprej utrjuje isto nasvetno točko, na nasvetnem obrazcu ni treba ničesar dodatno označevati; prostorček pod »Končal« naj enostavno ostane prazen. Tega naj bi se označilo šele potem, ko bo učenec pripravljen iti na naslednjo točko. Poleg tega je treba po vsakem učnem govoru vpisati datum na 82. strani v njegovem učbeniku (levo od okvira dogajanja, ki ga je uporabil). Na nasvetnem obrazcu in v seznamu okvirov dogajanja je prostora toliko, da lahko učenec vsako nasvetno točko ali okvir dogajanja uporabi dvakrat. Učenci bi morali imeti med programom svojo knjigo s sabo.

Hkrati dodeljuj le po eno govornonasvetno točko. Navadno jih je najbolje dodeljevati po takšnem vrstnem redu, kot so navedene. Toda če nekateri učenci kažejo izjemne sposobnosti, jih lahko spodbudiš, naj nekatere učne enote preučijo in praktično uporabijo sami. Zatem pa jim lahko pomagaš pri tistih točkah, za katere meniš, da bodo najbolj prispevale k temu, da bodo postali učinkoviti govorniki in učitelji.

Tudi če je učenec v šolo vpisan že vrsto let, mu lahko to, da preuči in praktično uporabi vsako učno enoto, zelo koristi. Da bi pomagal učencem s posebnimi potrebami, lahko morda izbereš nekatere govorne veščine, ki jih bodo utrjevali, namesto da bi jim nasvetne točke dodeljeval kar po vrsti.

Svetovanje. Pri svetovanju s pridom uporabljaj biblijske zglede in načela. Učenci bi morali čutiti, da nasvet, ki ga prejmejo, in to, kako je ta predstavljen, temelji na vzvišenih načelih iz Božje Besede.

Imej v mislih, da so bratje in sestre tvoji »sodelavci«. (2. Kor. 1:24) Kakor oni se moraš tudi ti truditi, da bi bil vse boljši govornik in učitelj. Osebno preučuj knjigo Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi, udejanjaj njene nasvete in bodi dober zgled drugim, tako da bodo še oni delali enako.

Pri tem imej za cilj, da učencem pomagaš postati dobri bralci, sposobni govorniki in učinkoviti učitelji. Zato se jim trudi pomagati, da bi zares razumeli, kaj različne govorne veščine pomenijo, zakaj so pomembne in kako jih razviti. Ta učbenik je oblikovan tako, da ti bo to laže delati. Vendar pa pogosto ne bo dovolj le to, da boš iz knjige bral. Razpravljaj o tem, kaj je sporočilo tega, kar je napisano, in kako to udejanjiti.

Če je učenec nasvetni točki zadostil, ga pohvali. Na kratko omeni, kaj je naredil, da jo je učinkovito opravil, oziroma zakaj je to, kar je naredil, pomembno. Če meniš, da bi mu koristilo, da bi se čemu konkretnemu še bolj posvetil, mu jasno razloži, zakaj mora to utrjevati. Razpravljaj o tem, kako bi to lahko dosegel. Bodi določen, a hkrati tudi prijazen.

Zavedaj se tega, da je mnogim zelo težko imeti predstavitev pred skupino ljudi. Če bo človek imel občutek, da točke ni dobro izvedel, se bo morda spraševal, ali naj se še sploh trudi. Posnemaj Jezusa, ki »nalomljenega trsta« ni prelomil in »tlečega stenja« ni pogasil. (Mat. 12:20) Upoštevaj čustveno stanje učenca. Pri svetovanju naj te vodi to, ali je učenec sorazmerno nov ali pa že izkušen oznanjevalec. S prisrčno in iskreno pohvalo lahko ljudi spodbudiš, da se bodo še naprej trudili po svojih najboljših močeh.

Z vsakim učencem ravnaj dostojanstveno. V Listu Rimljanom 12:10 piše: »V spoštovanju dajajte prednost drug drugemu.« Kako primeren nasvet za svetovalca v Teokratični strežbeni šoli! Če je učenec starejši od tebe, skrbno upoštevaj smernice, zapisane v Prvem listu Timoteju 5:1, 2. Toda če boš učencu ne glede na njegovo starost prijazno svetoval glede sprememb, ki jih mora narediti v svojem ravnanju, bo nasvet pogosto veliko laže sprejel. (Preg. 25:11)

Pri svetovanju učenca opozarjaj na cilj njegovega šolanja. Ta cilj ni le to, da bi bil za svojo nalogo pohvaljen ter da bi mu bilo rečeno, naj nadaljuje z naslednjo nasvetno točko. Niti ni cilj to, da bi postal govornik in učitelj, ki bi ga drugi občudovali. (Preg. 25:27) Z našim darom govora želimo hvaliti Jehova ter pomagati drugim, da bi ga spoznali in vzljubili. Šolamo se zato, da bi lahko učinkovito opravljali delo, opisano v Matevževem evangeliju 24:14 in 28:19, 20. Krščene brate, ki izpolnjujejo pogoje, se morda sčasoma povabi, naj za »čredo Božjo« skrbijo kot javni govorniki in učitelji. (1. Pet. 5:2, 3)

Učencem predlagaj, naj v učbeniku razpravo o svoji naslednji nasvetni točki preberejo že v nekaj dneh po tem, ko jo bodo prejeli. Spodbudi jih, naj to, kar spoznajo med pripravo na svoje točke za šolo, udejanjajo pri vsakdanjem pogovoru, komentiranju na shodih in v terenski službi.

Dodeljevanje nalog. Običajno bi moral naloge dodeliti vsaj tri tedne vnaprej. Če je le mogoče, jih učencem izroči v pisni obliki.

Točke, h katerim spada poučevanje občine, bi moral dodeliti starešinam, po možnosti tistim, ki bodo takšne točke učinkovito predstavili, ter strežnim služabnikom, ki so dobri učitelji.

Ko se odločaš, katere učne govore bi dodelil bratom in katere sestram, se ravnaj po navodilih, ki jih prejmemo skupaj s šolskim razporedom. Če imajo učne govore večinoma sestre, bratom dovolj pogosto omogoči, da bodo imeli govore, pri katerih ne bodo samo brali.

Pri dodeljevanju nalog upoštevaj okoliščine posameznikov. Ali je nujno, da starešinu oziroma strežnemu služabniku dodeliš v šoli govor istega dne, ko ga ima že na službenem shodu, ali pa v istem tednu, ko ima v občini javni govor? Ali je res nujno, da ima neka sestra predstavitev istega dne, kot jo ima kateri od njenih otrok, ki mu mora morda pomagati? Ali je za učenca tema primerna, še zlasti, če je mlad oziroma še ni krščen? Preveri, ali naloga ustreza nasvetni točki, ki jo učenec utrjuje.

Pri nalogah, ki jih prejmejo sestre, si bo učenka okvir dogajanja navadno izbrala sama, skladno z navodili na straneh od 78 do 82. Eno sogovornico bi ji moral določiti, vendar pa lahko uporabi še eno. Če učenka zaprosi za sogovornico, ki bi bila za kakšen okvir dogajanja še posebej primerna, bi o tej njeni prošnji moral razmisliti.

Pomožni razredi. Če je v šolo vpisanih več kot 50 učencev, boš morda želel razmisliti o tem, da bi učenci imeli točke tudi v pomožnih prostorih. To pripravo bi lahko, odvisno od potreb občine, uporabili za vse učne nastope ali pa le za zadnja dva.

Vsak pomožni razred bi moral imeti usposobljenega svetovalca, po možnosti starešina. Če je potrebno, ga lahko nadomesti dobro usposobljen strežni služabnik. Te svetovalce bi moralo odobriti starešinstvo. Tesno sodeluj z njimi, tako da se bo lahko učencem učinkovito svetovalo ne glede na to, v katerem prostoru bodo imeli naslednjo predstavitev.

Posebni bralni razred. Če starešinstvo ugotovi, da je treba več posameznikov v občini naučiti osnov branja v jeziku, ki ga govori občina, lahko za to poskrbiš v povezavi s Teokratično strežbeno šolo. K temu pouku lahko spadajo osnove branja in pisanja, lahko pa je cilj takšnega poučevanja to, da bi učenci znali bolje brati.

Ni treba, da takšno poučevanje poteka sočasno z učnimi govori v Teokratični strežbeni šoli. Da bi se učencem ustrezno pomagalo, bo morda treba več časa, kot bi se jim ga lahko namenilo med šolo. Občinski starešine lahko določijo, kakšne so potrebe in kdaj naj bi takšen pouk potekal. Odvisno od potreb lahko poskrbijo za poučevanje cele skupine ali pa za inštruiranje posameznikov.

Za to nalogo je potreben usposobljen učitelj. Če je le mogoče, naj bi jo zaupali bratu, ki je dober bralec in dobro pozna jezik. Če pa brata ni na voljo, lahko starešine za pomoč zaprosijo sposobno, zgledno sestro. Pri poučevanju razreda bi morala na glavi imeti pokrivalo. (1. Kor. 11:3–10; 1. Tim. 2:11, 12)

V mnogih jezikih je na voljo brošura Apply Yourself to Reading and Writing (Prizadevajte si brati in pisati). Namenjena je temu, da bi se učenci naučili osnov branja in pisanja. Uporabite pa lahko tudi drugo gradivo, odvisno pač od bralnih sposobnosti teh, ki so vpisani. Ko bodo učenci dovolj napredovali, bi jih moral spodbuditi, naj sodelujejo v rednem programu Teokratične strežbene šole.

Kot nadzornik Teokratične strežbene šole lahko veliko narediš za to, da bi koristil občini. Dobro se pripravi in v skladu z nasvetom iz Lista Rimljanom 12:6–8 na svojo nalogo glej kot na dragocenost, ki ti jo je zaupal Bog.