Notranje ravnovesje

NIČ nenavadnega ni, če je govornik pred nastopom na odru napet, še posebej, če ima govore bolj poredko. Tudi oznanjevalec je morda nekoliko napet, ko v terenski strežbi opravi prvih nekaj obiskov. Ko je bil Jeremija pooblaščen za preroka, je odgovoril: »Govoriti ne znam, ker otrok sem.« (Jer. 1:5, 6) Jehova je Jeremiju pomagal in pomagal bo tudi tebi. Sčasoma si boš lahko pridobil notranje ravnovesje.

Notranje uravnovešen govornik je miren. Takšna mirnost se kaže v njegovi telesni drži. Stoji naravno in primerno okoliščinam. Gibi njegovih rok so smiselni. Govori živahno in nadzoruje svoj glas.

Četudi morda meniš, da temu opisu notranje uravnovešenega človeka ne ustrezaš, se lahko izboljšaš. Kako pa? Poglejmo, zakaj govornik čuti napetost in ni notranje uravnovešen. Vzrok za to je lahko fizične narave.

Ko si pred kakšnim izzivom in ga želiš uspešno premostiti, toda nisi prepričan, ali ti bo uspelo, občutiš strah. Možgani zaradi tega telesu sporočijo, naj proizvede več adrenalina. Ta večja količina adrenalina pa lahko povzroči hitrejše bitje srca, spremembo v hitrosti dihanja, povečano znojenje ali celo tresenje rok in kolen ter drhtenje glasu. Telo si prizadeva ta problem odpraviti tako, da poveča energijo. Izziv pa je ta val energije usmeriti v izgrajujoče razmišljanje ter navdušen govor.

Kako zmanjšati strah. Zapomni si, da je povsem normalno, da te je nekoliko strah. Toda da bi ohranil notranje ravnovesje, moraš biti sposoben zmanjšati strah ter se s svojimi okoliščinami spoprijeti mirno in dostojanstveno. Kako lahko to dosežeš?

Temeljito se pripravi. Vzemi si čas za pripravo na svoj govor. Glej, da boš res jasno razumel dodeljeno snov. Če imaš govor, pri katerem si sam izbereš točke, o katerih boš razpravljal, upoštevaj, kaj tvoje občinstvo že ve o tej temi in kaj želiš doseči. Tako boš lahko izbral najprimernejše gradivo. Če se ti to sprva zdi težko, se o tem pogovori s kakšnim izkušenim govornikom. Ta ti bo lahko pomagal konstruktivno analizirati gradivo ter občinstvo. Ko si enkrat prepričan, da imaš gradivo, ki bo tvojemu občinstvu koristilo, in ga imaš jasno v mislih, bo tvoja želja, da bi z njim seznanil tudi druge, postajala močnejša od strahu, ki ga morda občutiš glede govora.

Še posebej se posveti uvodu. V mislih imej, kako boš govor začel. Po uvodnih besedah bo tvoja napetost najverjetneje splahnela.

Isti osnovni koraki veljajo tudi, ko se pripravljaš za terensko strežbo. Razmisli ne le o temi, o kateri nameravaš razpravljati, temveč tudi o tem, kakšnim ljudem boš pričeval. Skrbno si zamisli uvodne besede. Okoristi se izkušenj zrelih oznanjevalcev.

Morda meniš, da boš pred skupino ljudi notranje bolj uravnovešen, če boš imel govor sestavljen v obliki manuskripta. V resnici pa lahko to prispeva k temu, da boš pri vsakem govoru občutil večji strah. Resda nekateri govorniki uporabljajo obširne zapiske, drugi krajše. Toda k temu, da boš bolj zbran ter da te ne bo toliko strah, ne bodo pripomogle besede na papirju, temveč prepričanje v tvojem srcu, da je to, kar si pripravil za svoje občinstvo, zares vredno pozornosti.

Govor vadi naglas. S takšno vajo si boš okrepil zaupanje v to, da znaš svoje misli tudi ubesediti. Med vajo namreč razvijaš spominske vzorce, ki jih potem med govorom zlahka prikličeš na dan. Poskrbi, da bo tvoja vaja stvarna. Predstavljaj si poslušalce. Sedi za mizo ali pa stoj, odvisno pač od tega, kako boš govor izvedel.

Jehova v molitvi prosi za pomoč. Ali bo odgovoril na takšno molitev? »To je trdno zaupanje, ki ga imamo do njega, da nas sliši, ako kaj prosimo po volji njegovi.« (1. Jan. 5:14) Če želiš Bogu izkazovati čast ter pomagati ljudem, da bi imeli korist od njegove Besede, potem bo nedvomno odgovoril na tvojo molitev. To zagotovilo te lahko močno okrepi, da boš izpolnil svojo nalogo. Poleg tega boš z negovanjem sadu duha, namreč ljubezni, radosti, miru, krotkosti in samoobvladanja (SSP), razvijal mišljenje, ki je potrebno za to, da bi se z okoliščinami spoprijel notranje uravnovešen. (Gal. 5:22, 23)

Pridobi si izkušnje. Več ko boš sodeloval v terenski strežbi, manj boš napet. Več ko boš komentiral na občinskih shodih, laže boš govoril pred drugimi. Več govorov ko boš imel v občini, manjši bo verjetno strah, ki ga imaš pred vsakim govorom. Ali bi rad imel več priložnosti za govorjenje? Potem se javi, da boš v šoli nadomestil druge, ko ti ne bodo mogli izpolniti svoje naloge.

Potem ko boš naredil vse, kar smo omenili doslej, ti bo koristilo, če boš preiskal znake, ki nedvomno kažejo na nemirnost. Če boš te znake prepoznal in se naučil z njimi spoprijeti, boš laže govoril notranje uravnovešene. Znaki so lahko telesni ali glasovni.

Telesni znaki. Notranje ravnovesje oziroma neravnovesje se kaže v telesni drži in v tem, kako uporabljaš roke. Najprej razmisli o rokah. Če jih držiš sklenjene na hrbtu ali nepremično ob bokih, če se z njimi krčevito oprijemaš govorniškega pulta, če jih vedno znova daješ v žepe in iz žepov, si zapenjaš in odpenjaš suknjič, brezciljno segaš k licu, nosu in očalom, če se poigravaš z ročno uro, svinčnikom, prstanom ali zapiski, če z rokami delaš sunkovite ali nedokončane geste – vse to kaže na notranje neravnovesje.

Pomanjkanje zaupanja pa se lahko kaže tudi v tem, da neprestano podrsavaš z nogami, se pozibavaš s celim telesom, stojiš preveč togo ali nemarno, si pogosto vlažiš ustnice, neprestano požiraš slino ter dihaš hitro in plitvo.

Če se boš zavestno trudil, boš te znake napetosti lahko nadzoroval. Hkrati se usmeri le na enega. Ugotovi, katero težavo imaš, in vnaprej razmisli, kaj bi moral narediti, da bi se ji ognil. Če se boš tako trudil, bo iz tvoje telesne drže razvidno, da si notranje uravnovešen.

Glasovni znaki. Glasovno se lahko napetost kaže v nenormalno visokem oziroma drhtečem glasu. Morda se nenehno odkašljuješ ali govoriš prehitro. Te težave in navade lahko premagaš s tem, da se marljivo trudiš nadzorovati glas.

Če si napet, nekajkrat globoko vdihni, preden boš šel na oder. Skušaj sprostiti celotno telo. Ne razmišljaj o svoji napetosti, temveč se osredotoči na to, zakaj želiš občinstvu povedati reči, ki si jih pripravil. Preden začneš govoriti, se za trenutek ozri po občinstvu, izberi kak prijazen obraz in se nasmehni. V uvodu govori počasi, nato pa se povsem zatopi v svoj govor.

Kaj lahko pričakuješ. Ne pričakuj, da bodo vsi občutki napetosti izginili. Mnogi govorniki, ki imajo že dolgoletne izkušnje na odru, so še vedno napeti, preden stopijo pred občinstvo. Toda to svojo napetost so se naučili nadzorovati. En takšen govornik je dejal: »Še vedno se mi naredi vozel v želodcu, toda zdaj ga znam razrahljati.«

Če si iskreno prizadevaš odstraniti zunanje znake živčnosti, te bodo imeli poslušalci za notranje uravnovešenega govornika. Lahko da boš še vedno napet, toda tega morda sploh ne bodo opazili.

Spomni se, da ti val adrenalina, ki povzroča znake napetosti, prav tako da več energije. Uporabi jo za to, da boš govoril z občutkom.

Vendar pa ti vsega tega ni treba vaditi šele potem, ko greš na oder. Že v vsakodnevnem življenju se nauči biti notranje uravnovešen, se nadzorovati ter govoriti s pravim občutkom. Tako boš na odru veliko samozavestnejši, pa tudi v terenski strežbi, kjer je to najpomembnejše.