Navdušenje

TVOJ govor bo bolj živ, če boš govoril navdušeno. To, da imaš poučno gradivo, je sicer pomembno, vendar pa boš pozornost poslušalcev vzbudil šele z živahnim, navdušenim govorjenjem. Navdušenje lahko razviješ ne glede na kulturo, iz katere izhajaš, in ne glede na osebnost.

Govori z občutkom. Ko se je Jezus pogovarjal s Samarijanko, ji je dejal, da morajo tisti, ki častijo Jehova, to delati »v duhu in resnici«. (Jan. 4:24, SSP) Častiti ga morajo iz hvaležnega srca ter v skladu z resnico, zapisano v Božji Besedi. Kadar ima človek takšno globoko cenjenje, se bo to kazalo v njegovem načinu govora. Drugim bo prizadevno govoril o Jehovovih ljubečih pripravah. Iz izraza obraza, gest ter glasu bo razvidno, kaj resnično čuti.

Zakaj pa potem kakšnemu govorniku, ki ima rad Jehova in verjame v to, kar On pravi, v govoru manjka navdušenja? Zato, ker ni dovolj le to, da pripravi, kaj bo povedal. V svojo temo se mora povsem vživeti, vanjo mora vplesti svoja čustva. Recimo, da mu je dodeljen govor glede odkupne žrtve Jezusa Kristusa. Med govorom mu misli ne bi smele napolnjevati le podrobnosti, temveč tudi cenjenje do tega, kaj Jezusova žrtev pomeni zanj osebno ter za njegove poslušalce. Spomniti se mora hvaležnosti, ki jo glede te čudovite priprave čuti do Boga Jehova in Kristusa Jezusa. Razmišljati mora o veličastnem obetu na življenje, ki se s tem odpira človeštvu – o večni sreči v obnovljenem zemeljskem raju, ko bo človek popolnoma zdrav! Pri govoru mora torej biti z vsem svojim srcem.

Biblija glede pisarja Ezra, učitelja v Izraelu, pravi, da je »pripravil srce svoje, da bo preiskoval zakon GOSPODOV in ga izpolnjeval ter da bo učil v Izraelu«. (Ezra 7:10) Če bomo storili enako, če torej ne bomo pripravili le informacij, temveč tudi svoje srce, bomo govorili iz srca. S takšnim iskrenim izražanjem resnice lahko veliko pripomoremo k temu, da bodo naši poslušalci zares vzljubili resnico.

Razmisli o svojih poslušalcih. Naslednji pomembni dejavnik, ki prispeva k navdušenosti, je prepričanje, da tvoji poslušalci to, kar jim imaš povedati, enostavno morajo slišati. To pomeni, da pri pripravljanju predstavitve ne bi smel zgolj zbrati ustreznega gradiva, temveč tudi moliti k Jehovu za njegovo vodstvo, da bi gradivo uporabil v korist tistim, ki jim boš govoril. (Ps. 32:8; Mat. 7:7, 8) Analiziraj, zakaj morajo poslušalci te informacije slišati, kako jim bodo koristile ter na kakšen način jih predstaviti, da bodo cenili njihovo vrednost.

Z gradivom se ukvarjaj toliko časa, dokler ne boš našel česa, nad čimer boš navdušen. Ni treba, da je to kaj novega, lahko pa se teme lotiš na kak nov način. Če boš pripravil kaj, kar bo poslušalcem zares pomagalo, da bodo okrepili svoj odnos z Jehovom, cenili njegove priprave, se uspešno spoprijeli z življenjskimi pritiski v tej stari stvarnosti ali da bodo učinkoviti v svoji strežbi, si lahko upravičeno navdušen nad svojim govorom.

Kaj pa, če imaš za nalogo javno branje? Da bi bral navdušeno, ni dovolj le to, da znaš besede prav izgovarjati in jih pravilno združevati skupaj. Preuči gradivo. Če boš bral odlomek iz Biblije, ga razišči. Ugotovi, ali res razumeš njegov osnovni pomen. Razmisli, kako odlomek koristi tebi in tvojim poslušalcem, ter beri z željo, da bi to sporočil tudi njim.

Ali se pripravljaš za terensko strežbo? Obnovi temo, o kateri boš razpravljal, in svetopisemske stavke, ki jih nameravaš prebrati. Prav tako pretehtaj, o čem razmišljajo ljudje. Kaj je novega v sredstvih javnega obveščanja? S katerimi problemi se spoprijemajo? Kadar se pripraviš na to, da bi ljudem iz Božje Besede pokazal rešitve prav njihovih problemov, boš začutil vnemo do tega dela in navdušenje bo prišlo kar samo od sebe.

Navdušenje izražaj z živahnim nastopom. Navdušenje najbolje pokažeš tako, da imaš živahen nastop. To bi moralo biti razvidno iz tvojega izraza obraza. Zveneti moraš prepričljivo, ne pa dogmatično.

Potrebna je uravnovešenost. Nekateri se morda radi navdušujejo nad vsem. Takšnim je mogoče treba pomagati uvideti, da poslušalci, kadar kdo govori zanosno ali pretirano čustveno, bolj razmišljajo o govorniku kakor o sporočilu. Po drugi strani pa je treba tiste, ki so sramežljivi, spodbuditi k temu, da bi bili živahnejši.

Navdušenje je nalezljivo. Če imaš dober stik z občinstvom in si nad svojim govorom navdušen, bodo takšni tudi poslušalci. Apolo je govoril navdušeno in Biblija ga opisuje kot dobrega govornika. Če si goreč v Božjem duhu, boš s svojim živahnim nastopom tiste, ki te poslušajo, spodbudil k dejanjem. (Dej. 18:24, 25; Rim. 12:11)

Gradivu primerno navdušenje. Pazi, da ne boš ves čas govoril tako zelo navdušeno, da bi to poslušalce že kar utrujalo, saj bo tako vsaka tvoja spodbuda, naj ravnajo v skladu s tem, o čemer razpravljaš, naletela na gluha ušesa. To kaže, kako pomembno je pripraviti gradivo, ki dopušča raznolikost v govoru. Ogibaj se načina govora, ki izraža ravnodušnost. Če boš svoje gradivo skrbno izbral, se boš zanj močno zanimal. Seveda pa je treba nekatere točke v govoru povedati bolj navdušeno od drugih in z njimi bi moral spretno preplesti ves svoj govor.

Še posebej glavne točke bi moral predstaviti navdušeno. Tvoj govor mora imeti vrhunce, h katerim vodiš svoje gradivo. Glede na to, da so to najizrazitejše točke v tvojem govoru, boš z njimi ponavadi vzgibaval poslušalce. Potem ko jih enkrat prepričaš, jih moraš še spodbuditi, jim prikazati, kako jim bo koristilo, če bodo udejanjali to, o čemer si razpravljal. S svojim navdušenjem boš laže prišel poslušalcem do srca. Živahen nastop nikoli ne bi smel biti prisiljen. Vedno bi moral imeti razlog za živahnost in v gradivu boš ta razlog nedvomno našel.