Poglavje 98
Prepir med učenci, ko se Jezusu bliža smrt
JEZUS z učenci na poti s perejskega področja proti Judeji prečka reko Jordan. Z njim potujejo tudi mnogi drugi, da bi praznovali pasho leta 33 našega štetja, do katere je le še kak teden.
Jezus hodi pred učenci, in oni se čudijo njegovi odločnosti. Če se spomnimo, je nekaj tednov prej, ko je umrl Lazar in je Jezus odhajal na pot iz Pereje v Judejo, Tomaž druge bodril: ”Pojdimo še mi, da umrjemo z njim!“ Spomnimo se še, da so Jezusa, ko je obudil Lazarja, člani sinedrija hoteli umoriti. Zato ni nič čudnega, da učence grabi strah, ko gredo sedaj spet v Judejo.
Da bi Jezus dvanajstere pripravil na prihodnje dogodke, jih vzame na samo in jim reče: ”Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom. Zasramovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.“
To je tretjič v zadnjih mesecih, da Jezus svojim učencem govori o svoji smrti in vstajenju. Bolj ko ga poslušajo, manj ga razumejo. Najbrž zaradi tega, ker so prepričani, da bo izraelsko kraljestvo obnovljeno na zemlji in se že veselijo slave in časti v zemeljskem kraljestvu s Kristusom.
Med potujočimi na praznovanje pashe je tudi Saloma, mati apostola Jakoba in Janeza. Tema je Jezus najbrž zaradi njune vzkipljivosti nadel ime ”Sinova groma“. Ta dva že nekaj časa stremita za pomembnejšim položajem v Kristusovem kraljestvu, svoje želje pa sta zaupala tudi materi. Ta zdaj v njunem imenu pristopi k Jezusu, se pred njim prikloni in ga prosi za uslugo.
”Kaj hočeš?“ jo Jezus vpraša.
Ona mu odgovori: ”Reci, naj ta dva moja sinova sedita v tvojem kraljestvu, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.“
Jezus ve, kaj hoče, zato Jakobu in Janezu reče: ”Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga moram piti jaz?“
”Moreva,“ mu odgovorita. Čeprav jima je Jezus pravkar povedal, da ga čaka težko preganjanje in nazadnje še smrt, očitno ne razumeta, da s ’kelihom‘ misli ravno to.
Vseeno jima reče: ”Moj kelih bosta pač pila; dajati, kdo bo sedel na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bodo tam sedeli tisti, katerim je to pripravil moj Oče.“
Čez čas tudi ostalih deset apostolov izve, za kaj sta Jakob in Janez prosila, zato so nejevoljni. Morda sta se Jakob in Janez z apostoli že prej pregovarjala, kdo je večji. Njuna zdajšnja prošnja razkriva, da si nista vzela k srcu Jezusovega nasveta. Na žalost je želja po položaju med njimi še vedno močna.
Da bi naredil konec zadnjemu sporu in slabi volji, ki jih je zato obšla, pokliče Jezus k sebi vseh dvanajst apostolov. Ljubeče jim svetuje: ”Veste, da vladarji gospodujejo nad svojimi narodi in da jim velikaši dajejo čutiti oblast. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik!“
Jezus jim da zgled, ki naj bi ga posnemali, ker pravi: ”Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.“ On ni drugim samo stregel, ampak je človeštvu stregel prav do smrti in še s smrtjo samo! Učenci morajo torej prav tako v sebi imeti Kristusovo željo, da služijo, ne pa da bi drugi njim služili, in da so raje majhni, kot pa da prevladujejo. Matej 20:17-28; Marko 3:17; 9:33-37; 10:32-45; Luka 18:31-34; Janez 11:16
▪ Zakaj sedaj učence grabi strah?
▪ Kako Jezus pripravi svoje učence na prihajajoče dogodke?
▪ Kaj Jezusa prosijo, in kako to deluje na ostale apostole?
▪ Kako Jezus reši spor med apostoli?