Poglavje 58

Kruh in kvas

V DESETEROMESTJU se je okoli Jezusa zbrala množica ljudi. Mnogi so v to večinoma pogansko področje prišli od daleč, da bi poslušali Jezusa in bili ozdravljeni svojih bolezni. S seboj so prinesli velike koše, oziroma košare s pokrovom, v katerih so običajno pri potovanju skozi poganska področja nosili vse potrebno.

Jezus pokliče k sebi učence in jim reče: ”Smilijo se mi ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.“

”Kako jih bo mogel kdo tukaj v puščavi nasititi s kruhom?“ ga vprašajo učenci.

Jezus jih vpraša: ”Koliko hlebov imate?“

”Sedem,“ mu odgovorijo, ”in nekaj ribic.“

Jezus naroči ljudem, naj sedejo po tleh. Vzame sedem hlebov in ribe, se zahvali Bogu, jih prelomi in da učencem. Ti razdelijo ljudem, in vsi se do sitega najedo. Ko nato poberejo ostanke kosov, napolnijo sedem košar. Jedlo pa je štiri tisoč mož, poleg njih pa še ženske in otroci.

Jezus potem množico odpusti, stopi z učenci v čoln in se odpelje na zahodno obalo Galilejskega jezera. Tukaj ga farizeji, ki so tokrat skupaj s privrženci verske ločine saducejev, skušajo in zahtevajo od njega znamenje z neba.

Ker se zaveda, da ga le skušajo, jim reče: ”Ko se zvečeri, pravite: ’Lepo bo; kajti nebo žari‘, in zjutraj: ’Ne bo vremena; nebo zamegljeno žari.‘ Nebo torej znate presojati, znamenj časa pa ne morete.“

Takrat jih Jezus ozmerja s hudobnim in nezvestim rodom in jih, kot pred tem že farizeje, opozori, da jim ne bo dano drugo znamenje kakor Jonovo. Potem jih pusti in z učenci spet stopi v čoln ter odpluje proti Betsajdi na severovzhodu Galilejskega jezera. Spotoma pa se učenci spomnijo, da so pozabili vzeti kruh; v čolnu imajo s seboj en sam hleb.

Z mislijo na pravkaršnje srečanje s farizeji in saducejskimi herodovci jih Jezus posvari: ”Pazite, varujte se kvasa farizejev in Herodovega kvasa.“ V zmedenosti pa učenci mislijo, da Jezus misli na pozabljeni kruh, zato si začnejo med seboj pregovarjati. Ker Jezus spozna, da gre za nesporazum, jim reče: ”Kaj se pogovarjate, da nimate kruha?“

Ni še dolgo, kar je Jezus čudežno pomnožil kruh za tisoče ljudi, komaj pred dnevom ali dvema. Lahko bi torej vedeli, da ga ne skrbi zaradi premalo dobesednega kruha. ”Se ne spominjate,“ jih spomni, ”ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč, koliko polnih košev ostankov ste nabrali?“

”Dvanajst,“ mu odgovorijo.

”In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košar ostankov ste nabrali?“

”Sedem,“ mu rečejo.

”Mar še ne uvidite?“ jih vpraša. ”Kako da ne razumete, da nisem mislil na kruh, ko sem vas opomnil: ’Varujte se farizejskega in saducejskega kvasa!‘“

Učenci končno doumejo. Kvas, snov, ki povzroča kisanje in je potrebna za vzhajanje kruha, je namreč le beseda, ki naj zaznamuje kvarnost. Učenci šele sedaj razumejo, da Jezus uporablja simboliko, s katero jim naroča, da se morajo varovati ”nauka farizejev in saducejev“, ki vse skisa, deluje kvasno. Marko 8:1-21; Matej 15:32–16:12

▪ Zakaj imajo ljudje s seboj velike košare?

▪ Kam gre Jezus s čolnom, ko zapusti Deseteromestje?

▪ Kako napačno razmišljajo učenci, ko jim Jezus govori o kvasu?

▪ Kaj misli Jezus z izrazom ”varujte se farizejskega in saducejskega kvasa“?