Kako uporabljati knjigo ”Dopovedovanje iz Svetega pisma“
Za zgled, kako naj pomagamo drugim, da bi razumeli Biblijo, so poskrbeli že Jezus Kristus in njegovi apostoli. Ko je Jezus odgovarjal na vprašanja, je navajal iz Biblije in včasih uporabil tudi kakšno prikladno ponazoritev, ki bi odkritosrčnim ljudem pomagala, da bi lažje sprejeli vse, o čemer Biblija pripoveduje. (Mat. 12:1-12) Apostolu Pavlu pa je prišlo kar v navado, da je ’dopovedoval iz Svetega pisma, razlagal in dokazoval‘ vse tisto, kar je učil. (Ap. dela 17:2, 3) Ta knjiga bo tudi tebi pomagala tako delati.
Knjiga Dopovedovanje iz Svetega pisma ne obravnava tem na splošno in na široko, ampak se osredini predvsem na vprašanja, ki jih ljudje po večini največkrat zastavljajo.
Te knjige nismo napisali zato, da bi komurkoli pomagala ”zmagati v pogovoru“ z ljudmi, ki ne spoštujejo resnice. Vsebuje pa dragocene informacije, s katerimi boste lahko dopovedovali tistim, ki jim bo do tega. Marsikdo vas bo vprašal kaj takšnega, kar bi v resnici rad zvedel. Drugi pa bodo med razgovorom enostavno iznesli svoje verovanje, pri čemer bodo lahko dokaj prepričljivi. Ampak ali so lahko toliko sprejemljivi, da so pripravljeni poslušati tudi drugačna mnenja? Če so, potem se pač lahko pogovarjaš z njimi o tem, kar piše v Bibliji, kajpak v prepričanju, da bo stvar našla plodna tla v resnicoljubnem srcu.
Kako v priročniku najti stvar, ki jo tisti hip potrebuješ? Običajno jo bo moč najti že kar pod glavnim naslovom, ki predstavlja temo, o kateri teče beseda. Pod glavnim naslovom je potem dokaj enostavno najti osnovna vprašanja: natisnjena so krepko in so pomaknjena na levi rob. Če željenega ne najdeš dovolj hitro, poglej v kazalo na koncu knjige.
Vedno se je dobro vnaprej pripraviti na razgovor. In četudi še nisi prav dobro seznanjen s kakim delom te knjige, jo vseeno lahko koristno uporabiš. Kako? Ko najdeš vprašanje, ki je še najbližje temu, o čemer se boš pogovarjal, poglej podnaslove pod njim. Ti so natisnjeni krepko in v kurzivu in so glede na vprašanje, pod katerega spadajo, pomaknjeni nekoliko v desno. Če pa imaš o temi že nekaj predznanja, potem samo preleti podnaslove, nekaj misli, ki jih iznašajo in že to bo včasih dovolj, da boš laže začrtal smer pogovora. Ne boj se povedati zapisanih misli po svoje.
Se ti zdi, da potrebuješ še kaj več: morda navedke iz Biblije, razpravo o njih, kakšno ponazoritev, ki bo pomagala razjasniti utemeljenost tega, kar piše v Bibliji? V tem primeru boš nemara storil najbolje, če boš človeku, s katerim se pogovarjaš, pokazal, kaj piše v tej knjigi in bosta potem skupaj prebrala, kako odgovarja na njegovo vprašanje. Tudi če je nisi proučil vnaprej, boš lahko z njeno pomočjo dal zadovoljiv odgovor. Vse je v knjigi, zapisano preprosto in jedrnato.
Misli na to, da je knjiga le priročnik. Glavno besedo ima Biblija. Ta je Božja beseda. Če knjiga navaja besedilo iz Biblije, opozori na to sogovornika. Če je le mogoče, prosi sogovornika, naj prinese svojo Biblijo in v njej poiščita navedke iz knjige, da bo videl, da so v resnici zapisani tudi v njegovi Bibliji. Če običajni in najbolj razširjeni prevodi Biblije ključno besedilo prevajajo drugače, se knjiga temu vedno posveti in navede še druge prevode, s pomočjo katerih se da stvari primerjati.
Tako kot je naredil apostol Pavel, ko je v Atenah pogovor spletel okoli oltarja ”Nepoznanemu Bogu“ in ko je navedel besede iz posvetnih virov (Ap. dela 17:22-28), si tudi ta knjiga v določeni meri pomaga z navedki iz svetovne zgodovine, enciklopedij, religioznih knjig in slovarjev biblijskega jezika. Zato knjiga ne pripoveduje o virih krivoverskih običajev, o razvoju kakega nauka in o pomenu prvotnih hebrejskih in grških izrazov, ampak navede samo razloge za svoje trditve. Seveda pa usmerja pozornost na Biblijo kot prvi vir resnice.
Za nadaljnjo pomoč pri odpiranju poti razgovorom z drugimi o biblijski resnici uvodni del knjige navaja nekaj ’Uvodov za rabo pri oznanjevanju‘ in zbir predlogov ”Kako bi odgovoril na možne ugovore“. Še mnogo drugih možnih ’ugovorov‘ je povezanih s tem ali onim prepričanjem; ti so obdelani na koncu vsakega dela, ki se ukvarja s tem ali onim prepričanjem. Nikakor ne mislimo, da bi se jih moral naučiti na pamet, gotovo pa ti bodo koristili, ko jih boš pretehtal in ugotavljal, zakaj so bili drugi z njimi učinkoviti; te misli pa kajpak povej po svoje.
Raba priročnika bi ti morala pomagati razviti sposobnost, da drugim uspešno dopoveduješ iz Svetega pisma in da jim pomagaš spoznati ’velika Božja dela‘. (Ap. dela 2:11)