Kvasovka je neverjetno kompleksna. Ima dobro organizirano jedro, v katerem se nahajajo DNK in mikroskopski stroji, ki razvrščajo, prevažajo in spreminjajo molekule – to pa je nujno za to, da lahko celica živi.
Kaj nam pove življenje
Vse okrog nas rastejo, se premikajo in množijo živa bitja. Zaradi njih je naš planet nadvse čudovit. Danes človeštvo o živih bitjih ve več kot kdaj prej. Kaj nam življenje pove o svojem izvoru? Razmislite o naslednjem.
Kompleksnost življenja kaže, da je bilo načrtovano. Živa bitja so sestavljena iz celic. Te so podobne majhnim tovarnam, ki opravljajo zelo zapletene naloge, zato da živa bitja lahko preživijo in se razmnožujejo. Takšno kompleksnost lahko najdemo praktično povsod. Pomislite na primer na kvas, ki ga uporabljamo pri peki. Kvasovka je enocelični organizem. V primerjavi s človeško celico se zdi povsem preprost. Vendar je neverjetno kompleksen. Kvasovke imajo dobro organizirano jedro, v katerem se nahaja DNK. Opremljene so z mikroskopskimi »stroji«, ki razvrščajo, prevažajo in spreminjajo molekule – to pa so nujni koraki za to, da lahko celica živi. Ko kvasovki zmanjka hrane, se v njej sproži kemični proces, ki upočasni njeno delovanje. Zaradi tega lahko kvas dlje časa hranimo v shrambi, med peko pa postane aktiven.
Znanstveniki že desetletja preučujejo kvasovke, da bi bolje razumeli človeške celice. Ampak pred njimi je še dolga pot. »Enostavno ni dovolj biologov, da bi lahko izvedli vse želene eksperimente in tako razumeli nekaj preprostega, kot je kvas,« pravi Ross King, profesor na neki univerzi na Švedskem.
Kaj mislite? Ali neverjetna kompleksnost na videz preproste kvasovke kaže, da jo je nekdo načrtoval? Ali bi lahko takšen načrt nastal brez načrtovalca?
Življenje lahko nastane samo iz življenja. DNK je sestavljena iz molekul, imenovanih nukleotidi. V vsaki človeški celici je 3,2 milijarde nukleotidov. Ti skupki molekul tvorijo natančen vzorec, ki celici omogoča, da ustvarja encime in beljakovine.
Verjetnost, da bi celo najpreprostejša veriga nukleotidov spontano oblikovala pravi vzorec, je po nekih izračunih 1 proti 10150 (1, ki ji sledi 150 ničel). Kaj takega je praktično nemogoče.
Dejstvo je, da noben znanstveni eksperiment ni dokazal, da se lahko življenje spontano razvije iz nežive materije.
Življenje človeka je edinstveno. Ljudje imamo značilnosti, ki nam omogočajo, da lahko povsem uživamo življenje, in sicer tako, kot ga druga živa bitja ne morejo. Lahko ustvarjamo, se sporazumevamo z drugimi in izražamo čustva. Lahko uživamo v okusih, vonjavah, zvokih, barvah in drugih čudovitih stvareh. Imamo sposobnost, da načrtujemo za prihodnost in iščemo smisel življenja.
Kaj menite? Ali so se te značilnosti razvile v nas, ker jih potrebujemo za preživetje in razmnoževanje? Ali pa kažejo na to, da je življenje darilo od ljubečega Stvarnika?