Živeti brez vida

»Večino vida sem izgubila že ob rojstvu, ko so mi v oči dali zelo močne kapljice. V najstniških letih sem povsem oslepela in zapadla v hudo depresijo.« (Paqui, katere mož je prav tako slep)

ZA SLEPOTO ali hudo okvaro vida lahko obstajajo različni vzroki, med drugim poškodba ali bolezen. Ti lahko prizadenejo oči, vidni živec ali možgane. Ljudje, ki izgubijo precej vida ali so povsem slepi, se pogosto s tem ne morejo sprijazniti ter občutijo žalost in strah. Toda mnogi se naučijo uspešno spoprijemati s svojimi razmerami in živijo zadovoljno življenje.

Oči so običajno naš glavni vir informacij o svetu, ki nas obkroža. Ko torej človek izgubi vid, se mora bolj zanašati na druge čute – sluh, voh, tip in okus.

Glede na revijo Scientific American je raziskava o nevroplastičnosti odkrila, da so se možgani sposobni »z izkušnjami spreminjati«. Članek dodaja: »Množica dokazov kaže, da se možgani, kadar so prikrajšani za podatke enega od naših čutov, lahko reorganizirajo, zato da bi podprli in okrepili druge čute.« Premislite o naslednjem.

Sluh: Zvoki, od glasu do korakov, nam lahko v mislih naslikajo različne predstave. »Ljudi sem se naučil zapomniti in jih prepoznati po njihovem glasu ali celo po hoji,« pravi Fernando, ki je slep. Juan, ki je prav tako slep, pove: »Slepi razpozna človeka po njegovem glasu.« In podobno kot vsi mi so slepi pozorni na ton glasu, s katerim se lahko izrazijo različna čustva.

Zvoki lahko izostrenemu ušesu slepega človeka veliko povedo tudi o okolju – od tega, v katero smer poteka promet, do tega, kako velika je soba ali kje ležijo ovire.

Voh: Tudi voh je lahko bogat vir informacij, toda ne samo o tem, od kod izvira kak vonj. Na primer, ko slepi hodi po ustaljeni poti, mu njegov čut za voh pomaga v mislih oblikovati zemljevid, na katerem so morda kavarne, restavracije in podobno. Seveda znani zvoki samo še izpopolnijo ta zemljevid in podobno velja tudi za podrobnosti, pridobljene s tipom.

Tip: »Moje oči so moji prsti,« pravi Francisco. Slepi lahko razpon takšnega »vida« razširi s palico. Manasés, ki se je rodil slep in se je že v otroštvu naučil uporabljati palico, pravi: »Zahvaljujoč svojim drugim čutom, spominu in vzorcem na pločniku, ki jih zaznam s palico, točno vem, kje sem.«

Človek bere revijo Stražni stolp v braillovi pisavi. — Branje revije *Stražni stolp* v braillovi pisavi

Čut za tip mnogim slepim tudi omogoči, da lahko berejo literaturo, natisnjeno v braillovi pisavi. Danes ni prav nič neobičajnega, da si lahko slepi na različne načine obogatijo duševno in duhovno življenje. Poleg publikacij v braillovi pisavi so jim na voljo tudi avdioposnetki in računalniška tehnika. Vse to jim omogoča, da lahko berejo Sveto pismo in različno literaturo za preučevanje Svetega pisma.a

To duhovno gradivo je vir neizmerne tolažbe in upanja za Paqui in njenega moža, ki smo ju omenili na začetku. Ta zakonca imata poleg tega tudi podporo velike duhovne družine, krajevne krščanske občine Jehovovih prič. »Sedaj lahko živiva polno in do neke mere neodvisno življenje,« pravi Paqui.

Res, slepota predstavlja poseben izziv. Toda ko se ljudje spoprimejo s tem izzivom in se še naprej veselijo življenja, je to velik dokaz človeške prilagodljivosti in zdržljivosti!

a Jehovove priče tiskajo literaturo za preučevanje Svetega pisma v braillovi pisavi v več kot 25 jezikih.

Kljub slepoti je moje življenje polno zadovoljstva

Marco Antonio je mož, oče in solastnik podjetja. Poleg tega je že od rojstva slep. Za revijo Prebudite se! smo se z njim pogovarjali o nekaterih radostih in izzivih v njegovem življenju.

Imate podjetje. Kako vam ga uspe voditi?

Opravljam telefonske poizvedbe, dogovarjam se s strankami in dobavitelji ter skrbim za bančno poslovanje.

Kaj radi delate v prostem času?

Rad imam glasbo. Sprosti me. Igram klavir, čeprav to zame ni enostavno. Ne morem namreč hkrati brati not v braillovi pisavi in igrati z obema rokama. Ko prvič igram neko skladbo, z desno roko berem note, z levo pa igram na klavir. Nato postopek ponovim, samo da tokrat zamenjam vlogi rok. Ko se skladbo naučim na pamet, igram z obema rokama.

Ali ste se morali spoprijeti s kakimi posebnimi izzivi?

Med mojim odraščanjem so doma lepo skrbeli zame. Vsi v družini, starša in brata, so z menoj ravnali, kot da ne bi bil slep. Seveda sem se včasih kam udaril in padel, kar je povsem normalno, toda navadil sem se opravljati večino stvari, ki jih delajo ljudje, ki nimajo težav z vidom. Ko sem odrasel, je bila edina stvar, ki me je res mučila, to, da nisem mogel voziti avtomobila.

Danes sem mož in oče. Imam ljubečo družino, za katero skrbim, ta pa mi stoji ob strani. Moj dragi sin David je podedoval okvaro vida – atrofijo vidnega živca. Toda skušam mu dati dober zgled. Želim ga naučiti, da mu lahko s potrpežljivostjo in vztrajnostjo marsikaj uspe.

Sedaj imate psa vodnika. Zakaj ste se odločili zanj?

Z Dantejem, tako je ime mojemu psu, lahko hitreje in varneje hodim. Ko se z Dantejem prvič kam odpraviva, naju moja žena Loli, ki ni slepa, spremlja, tako da se lahko naučiva pot. Moram priznati, da mi je bilo na začetku težko zaupati psu, da me bo varno vodil. Toda Dante si je pridobil moje popolno zaupanje. Ne glede na to, kaj se dogaja okoli naju, je osredotočen na svoje delo. Ko pa mu snamem oprsnico, se vede kakor vsak drug pes.

Ste Jehovova priča. Kako vam uspe preučevati Sveto pismo?

Ko ni bilo na voljo toliko tehničnih pripomočkov za slepe, mi je Loli brala iz Svetega pisma in literature za preučevanje Svetega pisma. S tem mi je veliko pomagala. Tako sem imel lahko celo govore na krščanskih shodih. Danes pa berem sam, saj imam Sveto pismo in literaturo za preučevanje v braillovi pisavi. Obiščem lahko tudi spletno mesto Jehovovih prič, jw.org, od koder si prenesem avdioposnetke. Poleg tega imam poseben elektronski pripomoček, imenovan braillova vrstica, ki mi omogoča brati to, kar piše na računalniškem zaslonu. Braillova vrstica ima majhne kroglice, ki se dvigujejo v skupinah in tako oblikujejo braillove znake. To pa je res osupljivo!

Še zlasti se veselim prednosti, da lahko v španski podružnici Jehovovih prič v Madridu pomagam pri prepisovanju literature v braillovo pisavo. Tisti, ki pripravljajo publikacije v braillovi pisavi, cenijo predloge slepih, saj jim ti pomagajo izboljšati kvaliteto te literature. Prav zares čutim, da me imajo moji duhovni bratje in sestre radi in me cenijo.

Ali uživate v družbi drugih?

Ja, še posebej s svojo družino in drugimi Pričami, s katerimi tudi oznanjujem od vrat do vrat. Moji duhovni bratje in sestre ravnajo z menoj tako kot z vsemi drugimi. Včasih celo pozabijo, da sem slep!

Morda bi dodal še to, da lahko z oznanjevanjem seznanjam druge z dragocenim upanjem iz Svetega pisma. Na primer, v Izaiju 35:5 beremo, da bodo pod vlado Božjega kraljestva »oči slepih spregledale«. Ko je bil Jezus Kristus na zemlji, je slepim povrnil vid in nam tako dal vpogled v ta prihodnji čas. (Matej 15:30, 31) Zato je slepota začasni problem, in enako velja za vse druge oblike invalidnosti. V prihajajočem zemeljskem raju ne bo nihče več rekel »Bolan sem« oziroma »Invaliden sem«. (Izaija 33:24; Luka 23:43)